Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 48. členu določa, da pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Pravica do nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 41. člena tega zakona začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.
To pomeni, da lahko oseba v času koriščenja starševskega dopusta in prejemanja starševskega nadomestila opravlja delo po avtorski ali drugi civilni pogodbi po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1). Starševsko nadomestilo lahko tudi izgubite, če inšpektor ugotovi, da opravljate delo v okviru svojega rednega delovnega razmerja ali samostojne dejavnosti.
Kdaj avtorska pogodba ne ogroža porodniškega oziroma starševskega nadomestila
Starševsko nadomestilo upravičenci prejemajo oziroma ga ohranijo tudi, če v času koriščenja starševskega dopusta opravljajo delo prek avtorske ali druge civilne pogodbe, ki jih določa Obligacijski zakonik, a le, če tako delo nima elementov delovnega razmerja, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Starševskega nadomestila vam ne vzamejo, če delate prek pogodbe brez elementov razmerja ali ODD.
Upravičenci do starševskega nadomestila (ali pred tem materinskega nadomestila) pa lahko v času koriščenja le-tega opravljajo tudi osebno dopolnilno delo na podlagi vrednotnic. Pogoj je, da ne gre za delo v okviru rednega delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, delo v okviru samostojne dejavnosti in da delo nima elementov delovnega razmerja.
Kaj šteje kot elementi delovnega razmerja
- prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
- plačilo za delo,
- osebno opravljanje dela,
- nepretrgano opravljanje dela,
- opravljanje dela po navodilih,
- opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.
Če se delo kljub sklenjeni podjemni ali avtorskih pogodbi opravlja na način, da so podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca in zanjo velja delovno pravo v celoti. To, da se je oseba vrnila na delo (po pogodbi o zaposlitvi) ugotovi delovni inšpektor.
Razlika med avtorsko in podjemno pogodbo v kontekstu prejemkov in obveznosti
Po avtorski pogodbi lahko posameznik opravlja le avtorska dela, v vseh drugih primerih pride v poštev podjemna pogodba. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Avtorsko pogodbo skleneta naročnik in avtor. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči zgolj po predmetu pogodbe.
Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Davčna osnova za avtorski honorar je 90 odstotkov bruto honorarja, ki je znižana za prispevke. Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti avtorja v zavarovanje: prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju, prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 %.
Tudi pri avtorskem honorarju mora naročnik plačati prispevke za poškodbe na delu in invalidnost, a ker ne plača davka na določene prejemke, ima nižje skupne stroške kot pri podjemni pogodbi. Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. Zato je v praksi podjemna pogodba redko uporabljena oblika pogodbenega razmerja, kjer je mogoče uporabiti avtorsko pogodbo.
Samostojne podjetnice (s.p.) in porodniško nadomestilo
Pravica do materinskega dopusta in nadomestila pripada vsem samostojnim podjetnicam in ga lahko pričnejo koristiti 28 dni pred predvidenim dnevom poroda, ki ga določi ginekolog/inja. Vendar pri tem velja pogoj, da imajo pridobljen status fizične osebe z dejavnostjo (odprt polni s.p.) kadarkoli predhodno, oziroma najkasneje do 29. dne pred predvidenim dnevom poroda, saj morajo biti zavarovane za starševsko varstvo, kar v praksi pomeni, da podjetnice plačujejo prispevek za zavarovanje starševskega varstva, ki znaša 2,10 eur na mesec in le-tega redno plačujejo do 20.
Materinski dopust traja 105 dni. Po preteku materinskega dopusta prične veljati starševski dopust, ki traja v časovnem obsegu 130 dni, pri čemer velja tudi prenos starševskega dopusta iz očeta na mater in obratno. Samostojna podjetnica ima pravico do starševskega nadomestila, če je zavarovana za starševsko varstvo, ki ga določa 8. člen ZSPD-1 (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).
Višina materinskega nadomestila se za samostojno podjetnico izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za materinski dopust. Pri tem velja, da izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače tudi v primeru, ko so bili za zavarovanko obračunani prispevki, ki so bili krajši od 12 mesecev.
Omejitve samostojne podjetnice med prejemanjem nadomestila
Samostojne podjetnice, ki vam je dodeljena pravica do prejema materinskega nadomestila, ne smete opravljati dela. ZSPD-1 namreč določa, da se prejem nadomestila preneha, če Inšpektorat RS za delo ugotovi, da ste opravljale delo v okviru svoje oblike samozaposlitve in sočasno prejemale materinsko nadomestilo, to vzdrži kot kršitev in boste morale vrniti celotni znesek prejema starševskega nadomestila skupaj z določeni obrestmi.
Čas porodniške je namenjen varstvu otroka (od 8.00 do 16.00 ure) in samostojna podjetnica v tem času ne sme delati v okviru svoje samostojne dejavnosti. Samostojna podjetnica lahko ima v času materinstva odprt s.p., vendar dela ne sme opravljati sama. Tudi v primeru, ko samostojna podjetnica uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa iz naslova starševstva, delo samostojne podjetnice opravlja le 4 ure na dan, preostali čas je namenjen izključno varstvu otroka.
Pomembno je, da kadar samostojna podjetnica uveljavlja delo po skrajšani obliki dela, mora ob prejemu odločbe iz Centra za socialno delo spremeniti število ur zaposlitve pri svojem zavarovanju. To stori tako, da se oglasi na najbližji SPOT točki in pri obrazcu M1 spremeni število ur, iz polnih 40/40 ur zaposlitve v 20/40 ur zaposlitve.
Posebnosti popoldanskega s.p. in obveznosti med porodniškim
Povsem drugače pa velja za tiste ženske, ki imajo t.i. popoldanski s.p.. Le-te so pri svojem delodajalcu vključena v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M1) za polni delovni čas in porodniško nadomestilo koristijo iz te vrste zaposlitve. Medtem, ko ima njihov postranski poklic, t.i. popoldanski s.p. podlago zavarovanja M12 - zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, morajo le-te v času porodniškega dopusta in prejema starševskega nadomestila kljub temu mesečno plačevati »pavšal« v višini 73,48 eur.
Do sedaj smo omenili pravice do materinskega dopusta in prejema materinskega nadomestila ter porodniški dopust in prejem porodniškega nadomestila, vendar moramo omeniti tudi to, da samostojni podjetnici v času porodniškega dopusta pripada tudi pravica do plačila mesečnih obveznih socialnih zavarovanj t.i. plačilo prispevkov s strani države.
Davčni in prispevkovni primeri - praktični izračuni
| Postavka | Primer (evri) |
|---|---|
| Bruto honorar (avtorski) | 900 |
| Prispevek za ZZ (6,36 %) | 63,60 |
| Prispevek PIZ (15,5 %) | 155,00 |
| Davčna osnova (90 % bruto - prispevki) | 681,40 |
Pri avtorskem honorarju mora izplačevalec plačati še prispevke za poškodbe na delu in invalidnost, vendar ne plača posebnega davka na določene prejemke, kot je pri podjemni pogodbi. Zato ima avtorska pogodba pogosto nižje skupne stroške za naročnika kot podjemna pogodba.
Zastoji, izpusti in polne pisarne: zakaj se delo od doma ne 'prime'?
Kaj storiti, če ste zaposlena in noseča - postopki za uveljavljanje pravic
Svetujemo Vam, da delodajalca v najkrajšem možnem roku obvestite o vaši nosečnosti, saj ko obvestite delodajalca pridobite status zaščitenega delavca. Delodajalec Vas lahko v primeru nosečnosti skladno z Zakon o delovnih razmerjih odpusti samo s soglasjem inšpektorata za delo ali na podlagi izredne odpovedi.
Porodniški dopust lahko nastopite 28 dni pred predvidenim rokom/datumom poroda, ki ga je določil vaš ginekolog. Zato da lahko urejate vse potrebno za nastop porodniškega dopusta potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki vam ga je določil vaš ginekolog.
60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste dobili obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta, prav tako pa vas bodo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami, ki sledijo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate vašemu delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Spremembe izplačila nadomestila - kaj je drugače
Glede izplačila porodniške je po novem drugače. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) za čas trajanja porodniškega dopusta, torej prve tri mesece, porodniškega nadomestila ne spreminja, to ostaja 100% vaše osnovne plače, za čas trajanja dopusta za nego in varstvo otroka, torej nadaljnjih devet mesecev, pa ZUJF določa višino starševskega nadomestila 90% vaše osnovne plače, v primeru da vaša osnova presega 763,06 eur.
Praktični nasveti in varnostne točke
- Če ste na porodniškem in želite opravljati delo po avtorski pogodbi, zagotovite, da delo nima elementov delovnega razmerja.
- V primeru dvoma o tem, ali delo vsebuje elemente delovnega razmerja, se lahko obrnete na SPOT svetovanje ali MDDSZ za pojasnila.
- Če ste samozaposleni, ne opravljajte svoje dejavnosti v času porodniškega, če prejemate materinsko nadomestilo - to lahko ugotovi inšpektorat in zahtevajo vračilo nadomestila.
- Pri načrtovanju višje osnovne osnove za zavarovanje upoštevajte vpliv na druge socialne transferje in zgornje omejitve izplačila nadomestila.
Če ne prejemate denarnega nadomestila, ste ob sklenjeni podjemni ali avtorskih pogodbi lahko še vedno prijavljeni na zavodu, ker podjemna pogodba ni obravnavana kot delovno razmerje. Če pa kot brezposelni prejemate katerega od socialnih transferjev, je višina prejemkov prek avtorske pogodbe pomembna, saj določa, ali se bodo socialni transferji znižali in za koliko.
Podjetnice in zaposlene osebe, ki razmišljajo o sklenitvi avtorske pogodbe v času nosečnosti ali porodniškega, naj pred podpisom pogodbe preverijo vse pravne in davčne posledice ter vpliv na upravičenost do nadomestil.
tags: #avtorska #pogodba #in #porodniska