Driška pri dojenčku se kaže v obliki pogostega, povsem tekočega odvajanja blata in je v otroštvu precej pogosto obolenje. Manjši kot je otrok, nevarnejša je driska, saj lahko dehidracija pri zares majhnih dojenčkih nastopi zelo hitro. Driska pri dojenčku ni vedno življenjsko nevarna, vendar zahteva takojšnje in pravilno ukrepanje, saj zaradi pogostega odvajanja dojenček izgublja več vode in mineralnih snovi kot običajno.
Kaj povzroča drisko pri dojenčku?
Povzročitelj driske pri dojenčku in majhnih otrocih je v kar 70 % virus. Najpogostejši virusni povzročitelj driske je okužba z rotavirusi (25-40 %), manj pogosto so vzrok drugi virusi (calicivirus, astrovirus, adenovirus). Bakterijska driska je redkejša; v Evropi sta pogosta povzročitelja Campylobacter in Salmonella. Driska se lahko pojavi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil (npr. ob zdravljenju z antibiotiki) ali kot posledica neprebavljive hrane, alergije ali intolerance (npr. intoleranca na laktozo, celiakija). Paraziti (Giardia, Cryptosporidium) so redkejši povzročitelji v Evropi.
Kako prepoznati drisko pri novorojenčku in dojenčku?
Pri dojenčkih, še zlasti tistih, ki so izključno dojeni, je težje jasno ločiti drisko od običajnega pogostejšega in mehkejšega blata. Predvsem v prvih mesecih življenja je za drisko bolj značilna sprememba konsistence blata kot samo povečanje števila odvajanj. Pomembno je spremljati odstopanja od običajnega vedenja in videza blata določenega otroka. Driska se pogosto pojavi skupaj z bruhanjem in/ali povišano telesno temperaturo.
Kdaj je nujen obisk zdravnika?
- Pri dojenčkih do 3. meseca starosti ob pojavu driske.
- Če driska traja več kot 1-2 dni pri mlajših otrocih.
- Če je driska huda, spremljata jo bruhanje in povišana telesna temperatura, otrok odklanja pijačo in hrano ali so znaki izsušitve (suha usta, zaspanost, udrte oči, zmanjšano izločanje urina).
- Če opazite kri ali veliko sluz v blatu, hudo slabost, nervoznost ali spremembe v vedenju.
- Če sumite na alergijo na hrano ali če je driska posledica potovanja v tvegane kraje ali izpostavljenosti okužbi v kolektivu.
Znaki dehidracije, na katere moramo paziti
Najpogostejši znaki dehidracije so žeja, slabost, zmanjšano izločanje urina, bledosiva barva kože, suha ustna sluznica, zaspanost, hitrejše bitje srca in zmanjšana napetost kože (slab turgor). Pri dojenčkih so lahko vidne udrte oči in zmanjšano jokanje brez solz. Ker dojenčki hitreje izgubijo tekočino, je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Osnovna načela zdravljenja driske pri dojenčku
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh osnovnih ciljih: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezna prehrana. Rehidracija je prvo in zlato pravilo - pravilno nadomeščanje tekočin in elektrolitov prepreči izsušitev organizma (dehidracijo).
Oralna rehidracija (ORS)
Peroralne rehidracijske raztopine (ORS) so posebej pripravljeni praški, ki vsebujejo natančno razmerje soli in sladkorjev za nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov. Začetno nadomeščanje tekočine: v prvih 4 urah dajte otroku 0,5 do 1 dl ORS na kg telesne teže. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj otrok prejme še 0,1 dl (10 ml) ORS na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORS na kg telesne teže. ORS ponujajte pogosto v majhnih požirkih, še posebej če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov ali žličk).
Dojenje in hranjenje
Za dojene otroke nadaljujte z dojenjem. Materino mleko vsebuje hranila, protitelesa in dejavnike rasti, ki pomagajo pri okrevanju črevesja. Če se doječ otrok odločno upira dojenju ali če zavrača tekočino, obiščite zdravnika. Pri malčku in večjem otroku priporočamo hitro uvajanje običajne prehrane; prva dva dneva je smiselna nekoliko lažja dieta (juhe, banane, riž s korenčkom, kuhan krompir, kašice).
Prehrana in živila, ki se jim je treba izogibati
Izogibajte se mleku in mlečnim izdelkom (dokler se driska ne umiri), sladkim pijačam in gaziranim napitkom, mastni in začinjeni hrani, živila z veliko vlakninami ter pijačam s kofeinom. Pri dojenčkih in majhnih otrocih se izogibajte neprimerno pripravljeni hrani in morebitnim alergenom. Priporočena živila so lahko prebavljiva hrana: kuhani riž, kuhan krompir, dobro kuhana zelenjava, banane, jabolčni pire (pustite nastrgano jabolko stati, da postane rjavo), korenčkove juhe in riževa sluz.
Priporočila za domače ukrepe
- Ponudite tekočine pogosto in po malem (po žličkah), da preprečite bruhanje.
- Uporabite ORS ali zdravila z elektroliti, ki so na voljo v lekarni.
- Ritko zaščitite z zinkovo pasto (zincum oxidum et oleum olivae) ob vnetju; pred mazanjem lahko ritko umivate s kamiličnim čajem.
- Pri lajšanju simptomov so lahko koristni tudi čaj iz suhih borovnic (čreslovine tvorijo zaščitni sloj na sluznici) in nekateri farmacevtski izdelki z adsorbenti ali želatinozno glino - o uporabi se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Vloga probiotikov, encimov in prehranskih dopolnil
Obnovitev črevesne flore je še posebej pomembna pri driski, ki jo je povzročila okužba ali je nastala po jemanju antibiotikov. Probiotiki pomagajo skrajšati trajanje driske in vzpostaviti črevesno ravnovesje; priporočajo se vsaj 5-7 dni in še nekaj dni po prenehanju driske. V lekarnah so na voljo različne oblike (kapljice, kapsule, žvečljive tablete) in različni sevov; izbor je treba uskladiti z otrokovim stanjem in starostjo.
Rehidracijske raztopine z elektroliti so nujne pri nevarnosti dehidracije, saj dopolnjujejo natrij, kalij in glukozo. Pri otrocih s kratkotrajno motnjo prebave je lahko za kratek čas uporaben tudi probiotik primeren za starost otroka (posvet s pediatrom ali farmacevtom).
Kdaj antibiotiki ali zdravila?
Antibiotiki niso rutinsko priporočeni, saj je večina drisk virusnih in mine sama od sebe. Antibiotik se predpiše le, če je dokazano bakterijsko povzročilo (npr. Shigella, Vibrio cholerae) ali pri nekaterih parazitarnih okužbah. Simptomatska zdravila (npr. racekadotril - Hidrasec) se lahko uporabljajo pod zdravniškim nadzorom kot dopolnilo k ORS pri dojenčkih starejših od 3 mesecev, kadar osnovni ukrepi niso dovolj.
Preprečevanje driske pri otrocih
- Dosledna higiena rok: redno umivanje z milom in vodo pred jedjo, po uporabi stranišča in po menjavi plenic.
- Čiščenje in razkuževanje igrač, dude, stekleničk ter površin, ki so v stiku z otrokom.
- Varnost pri pripravi hrane: dobro kuhane surovine (meso, jajca, mlečni izdelki), izogibanje nepasteriziranemu mleku in tveganim živilom.
- Spremljanje uvajanja novih živil postopoma in pozornost na alergične reakcije.
- Sterilizacija stekleničk pri dojenčkih, ustrezna higiena pri pripravi adaptiranega mleka.
- V kolektivih naj bolni otrok ostane doma in osebje naj poskrbi za temeljito čiščenje; cepljenje proti rotavirusu je priporočljivo za zmanjšanje tveganja za to pogost vzrok driske.
- Pri potovanjih uporabite ustekleničeno ali prekuhano vodo in se izogibajte ledu ter pranje sadja z nevarno vodo.
Praktičen primer iz izkušenj
Opisani primer dojenčka, starega 6 mesecev, ki je začel odvajati blato po vsakem obroku (5-8-krat na dan) in ima zelenkasto, sluzasto blato ter vneto ritko, kaže, kako se lahko driska pojavi po uvedbi mešane prehrane ali po izpostavitvi v bazenu. Pri takšnih primerih je pomembno nadzorovati vedenje otroka (če je še vedno aktivno, ne kaže znakov splošne bolezni), nadaljevati s prehrano in rehidracijo po navodilih pediatra ter sanirati lokalno vnetje (npr. cinkova krema). Čeprav pogosto gre za virusno okužbo, je nujno spremljanje znakov dehidracije in po potrebi obisk pediatra.
Če driska traja dlje
Večina akutnih drisk traja manj kot 7 dni (največ do 14 dni). Če driska traja dlje, gre lahko za obstojno ali kronično drisko, kjer so vzroki pogosto neinfekcijski (alergije, malabsorbcija, vnetne bolezni črevesja). V takšnih primerih je potrebna celovita diagnostična ocena s strani pediatra ali specialista.
Kaj bo vprašal zdravnik?
Pri pregledu bodo pomembna naslednja vprašanja: kdaj je nastopila driska, kakšna je konsistenca in barva blata, ali je prisotna kri ali sluz, kolikokrat otrok odvaj a, ali je prisotna povišana telesna temperatura, ali otrok bruha, ali pije in urinira dovolj, ali so prisotni znaki dehidracije, ali je bil otrok na potovanju, ali so podobni simptomi prisotni pri družinskih članih ali v vrtcu ter ali je otrok prejemal zdravila (npr. antibiotike).
Ključna sporočila za starše
- Rehidracija je prvovrstna - uporabite ORS in pogosto ponujajte majhne količine tekočine.
- Pri dojenčkih nadaljujte z dojenjem in opazujte vedenje otroka ter znake dehidracije.
- Obisk pri zdravniku je nujen pri dojenčkih < 3 mesecev, če driska traja več kot 1-2 dni pri mlajših otrocih ali če so znaki dehidracije, vročina, bruhanje ali kri v blatu.
- Probiotiki in primerna prehranska dopolnila lahko pomagajo obnoviti črevesno floro - posvetujte se s pediatrom ali farmacevtom glede izbire in starostne primernosti.
- Preprečevanje temelji na higieni rok, varni pripravi hrane, sterilizaciji pri dojenčkih in cepljenju, kjer je to mogoče (rotavirus).
Driska je običajno simptom, ki traja nekaj dni in se ob pravem ukrepanju uspešno reši doma; vseeno pa bodite pozorni na znake, ki zahtevajo zdravniško pomoč. Če sumite na resnejši potek ali opazite znake izsušitve, ne odlašajte z obiskom pediatra.
tags: #driska #pri #dojencku #zdravljenje