Vzroki za sočasen glavobol in vmesni izcedek

Glavobol je eno najpogostejših zdravstvenih stanj, ki prizadene vsakogar na neki točki v življenju. Glavni simptom glavobola je bolečina v glavi ali obrazu, ki je lahko utripajoča, stalna, ostra ali topa. Približno 75 % odraslih po vsem svetu ima glavobol v enem letu. Glavoboli so glavni razlog za odsotnost z dela in šole ter pomembno vplivajo na socialno in družinsko življenje bolnika.

Kaj povzroča glavobol: splošni vzroki

Za pravilno diagnozo in začetek ustreznega zdravljenja je treba ugotoviti možne vzroke glavobola. Vzročni dejavniki so lahko številni, od stresa in okužb do poškodb glave ali hrbta. Med pogoste vzroke spadajo:

• Stres in mišična napetost: Nenehen stres v daljšem obdobju lahko pripelje do mišične napetosti in posledično do tenzijskih glavobolov. Kdor trpi zaradi tenzijskih glavobolov, dobro pozna topo, pritiskajočo bolečino. Eden od razlogov je lahko predolgo sedenje in slaba drža.
• Dehidracija in alkohol: Alkohol odvaja velike količine vode iz telesa, kar pripelje do mučnih glavobolov. Čezmerna uporaba alkohola ali cigaret pogosto povzroči posledice že v nekaj urah.
• Pomanjkanje spanja: Nezadosten spanec vpliva tudi na mišično napetost in telo obravnava pomanjkanje spanja kot stres, kar lahko vodi do tenzijskih glavobolov.
• Hormonska nihanja: Migrene in drugi glavoboli so pogosto povezani z hormonskimi spremembami, npr. pred menstruacijo ali okoli ovulacije.
• Alergije in sinusne težave: Alergeni vstopijo v zgornje dihalne poti in povzročijo vnetno reakcijo v nosu in sinusih; če izcedek ne more odteči, se pritisk v sinusih poveča, kar povzroči alergijske ali sinusne glavobole.
• Slab zrak in okoljski dejavniki: Tobakov dim, parfum, izdihan zrak z višjo vsebnostjo CO2 lahko sprožijo glavobol.
• Vremenske spremembe: Nekateri bolniki poročajo, da so občutljivi na vreme; znanstveni dokazi pa so mešani.
• Osnovne bolezni in infekcije: Med drugim vnetje možganskih ovojnic (meningitis), pljučnica, vnetje srednjega ušesa, hipotiroidizem, hipertenzija in druge bolezni lahko povzročijo sekundarne glavobole.
• Poškodbe glave in vratu: Pretres možganov, poškodbe vratne hrbtenice in premiki vretenc lahko povzročijo dolgotrajne glavobole, povezane s hrbtenico.
• Prekomerna uporaba zdravil: Zdravila za lajšanje bolečin, če se uporabljajo pogosto, lahko povzročijo povratne glavobole (glavoboli zaradi prekomerne uporabe zdravil).

Glavne vrste glavobolov

Strokovnjaki ločijo več vrst glavobolov; najpomembnejše vrste, ki jih je dobro prepoznati:

• Tenzijski glavobol: Najpogostejša vrsta primarnega glavobola. Občuti se kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Povzroča ga pomanjkanje spanja, lakota, slaba drža in preobremenjenost oči. Pogosto ne spremljajo slabost ali bruhanje.
• Migrena: Utripajoča bolečina, običajno na eni strani glave, pogosto spremljana s slabostjo, bruhanjem, fotofobijo in fonofobijo. Migrena je verjetno dedna in jo lahko sprožijo hormonske spremembe, stres, hrana ali okolje. Migrenski napad lahko traja od 4 do 72 ur.
• Glavoboli v rafalih (cluster headaches): Najbolj hude oblike primarnih glavobolov, s prebadajočo bolečino okoli očesa, lahko trajajo 15 minut do 3 ure in se pojavljajo v skupinah večkrat na dan v obdobju tednov ali mesecev.
• Sinusni glavobol (sinusitis): Posledica vnetja obnosnih votlin. Bolečina se čuti v ličnicah, ob očeh in na dnu čela; običajno spremlja zamašen nos, povišana telesna temperatura in občutek pritiska v sinusih.
• Spinalni glavoboli: Nastanejo zaradi nizkega tlaka ali volumna cerebrospinalne tekočine; bolečina je pogosto povezana s položajem telesa.
• Novi dnevni trdovratni glavoboli (NDPH): Začnejo nenadoma in trajajo več kot tri mesece; bolečina je konstantna in lahko obkroži glavo kot trakovo stiskanje.
• Povratni glavoboli: Posledica prekomernega jemanja analgetikov ali zdravil za migreno; prizadene približno 5 % ljudi, ki pogosto jemljejo zdravila proti bolečinam.

Kdaj je glavobol znak resne bolezni?

Večina glavobolov je neškodljivih, vendar obstajajo znaki, ki zahtevajo takojšnje zdravniško ukrepanje:

1. Nenaden, zelo močan glavobol (»najhujši v življenju«) - lahko pomeni subarahnoidno krvavitev ali drugo urgentno stanje.
2. Glavobol z mravljinčenjem, zmedenostjo, oteženim govorom ali slabostjo - lahko kaže na možgansko kap.
3. Glavobol z vročino, otrdelim tilnikom in fotofobijo - lahko kaže na meningitis.
4. Glavobol, hujši zjutraj in ob kašljanju ali nagibanju - lahko kaže na možganski tumor ali povečano intrakranialno tlakovanje.
5. Glavobol po poškodbi glave, s slabostjo ali bruhanjem - možen pretres možganov.

Glavobol in vmesni izcedek: povezava in najpogostejši scenariji

Vmesni izcedek iz nosu ali izcedek sploh je pogosto povezan z okužbami dihal in alergijami, ki so hkrati lahko vzrok za sinusne ali alergijske glavobole. Med okužbo in oteklino tkiv v nosu in zgornjih dihalnih poteh se ozek prehod med sinusi in nosom lahko zamaši, sluz ne more odtekati in se poveča tlak v sinusih. Bakterije se rade razmnožujejo v zastali sluzi, zato se včasih lahko razvije sinuzitis, ki povzroča stalno, razbijajočo bolečino na območju obraza, pogosto pod očmi ali v zgornji čeljusti. Obraz postane občutljiv na dotik, pogosto je prisoten tudi rumen ali zelen izcedek.

Alergije imajo podoben potek: inhalacijski alergeni povzročijo vnetno reakcijo v nosu in sinusih, povečajo tvorbo sluzi, in če izcedek ne odteka, se poveča pritisk v sinusih, kar vodi do alergijskega glavobola. Alergija lahko povzroči tudi migrene, čeprav mehanizem še ni povsem znan.

Praktični primeri, kako ločiti sinusni glavobol od migrene

• Pri sinusnem glavobolu je bolečina običajno lokalizirana v ličnicah, ob očeh ali v čelu in pogosto spremljata gnojni izcedek ter občutljivost obraza na dotik.
• Pri migreni je bolečina utripajoča, navadno na eni strani glave, spremljata jo slabost, občutljivost na svetlobo in zvok; zamašen nos pri migreni ni tako pogost ali izrazit kot pri sinusitisu.
• Če menite, da imate sinusni glavobol, obiščite svojega osebnega zdravnika; nos izpirajte s fiziološko raztopino.

Kako poteka diagnostika

Glavobol se diagnosticira šele po prejemu podrobne anamneze bolnika. Zdravnik bo upošteval, kako dolgo bolečina traja, kje se nahaja, kaj jo poslabša ali olajša, in ali spremljajo drugi simptomi. Lahko se opravijo tudi nevrološki pregledi, laboratorijske in radiološke preiskave, CT ali MRI, zlasti če obstajajo znaki resne osnovne bolezni.

Zdravljenje in ukrepi za lajšanje

Običajno zdravljenje vključuje kombinacijo ukrepov glede na vrsto glavobola:

• Tenzijski glavoboli: počitek, masaža zadnjega dela vratu in senc, izboljšanje drže, raztezne vaje, sprostitvene tehnike in po potrebi analgetiki (acetilsalicilna kislina, paracetamol, ibuprofen).
• Migrena: izogibanje sprožilcem, akutna zdravila za lajšanje, v hujših in pogostih primerih preventivna terapija (beta-blokatorji, zaviralci kalcijevih kanalov, antidepresivi). Pri migreni z bruhanjem so lahko koristne tudi oblike zdravil, ki se aplicirajo preko nosu ali rektalno.
• Glavoboli v rafalih: vdihavanje čistega kisika in specifična akutna terapija; pogosto zahtevajo specialistično obravnavo.
• Sinusitis: nosni razpršili, izpiranje nosu s fiziološko raztopino, pri bakterijski okužbi antibiotiki, ukrepi za redčenje sluzi in čiščenje obnosnih votlin.
• Povratni glavoboli: prenehanje kronične uporabe analgetikov in nadomestna terapija po navodilih zdravnika.
• Glavoboli, povezani s hrbtenico: kombinacija terapevtskega zdravljenja, vaj za krepitev mišic, spremembe življenjskega sloga in manualne tehnike, ki lahko vključujejo fizioterapijo ali kiropraktiko.

Alternativni in dopolnilni ukrepi

• Masaža in sprostitvene tehnike za zmanjšanje mišične napetosti.
• Biofeedback in meditacija za obvladovanje stresa.
• Etirična olja (sivka, evkaliptus, poprova meta) lahko pomagajo pri lajšanju simptomov, zlasti za tenzijske in sinusne glavobole.
• Prehranski dodatki: magnezij lahko pomaga pri preprečevanju migren (200 mg trikrat dnevno), ingver 500 mg lahko zmanjša slabost pri migreni.
• Dnevnik glavobolov za prepoznavanje sprožilcev in vzorcev.

Preprečevanje in vsakodnevni nasveti

• Uredite spanec in vzpostavite reden ritem spanja.
• Poskrbite za hidracijo in redno prehrano, izogibajte se izpuščenim obrokom.
• Prepoznajte in omejite sprožilce (alkohol, določena hrana, tobak, močna svetloba, hrup).
• Redno izvajajte telesno vadbo in raztezne vaje za zmanjšanje mišične napetosti.
• Vzdržujte ustrezno prezračevanje prostorov; izogibajte se zaprašenemu ali zadahlemu zraku.
• Če jemljete zdravila proti glavobolu pogosto, se posvetujte z zdravnikom glede tveganja povratnih glavobolov.

Kdaj obiščemo zdravnika

Če imate nenadne, močne ali pogoste glavobole, ki se slabšajo ali jih spremljajo drugi resni simptomi (vročina, otrdel vrat, slabost, bruhanje, dvojni vid, mravljinčenje, šibkost, nenadne spremembe v vedenju), se posvetujte s svojim zdravnikom. Glavobol se diagnosticira šele po prejemu podrobne anamneze bolnika.

Nasvet je pripravil zdravnik Vasilij Banin, dr. med. V kolikor imate še kakšno vprašanje, nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 12 03 vsak delovnik med 8. in 18. uro. Z veseljem vam bomo svetovali.

Tabela: Primerjava glavnih simptomov

tags: #glavobol #in #vmesni #izcedek