Pred skoraj natanko 30 leti je Katja Koren Miklavec v Lillehamerju na olimpijskih igrah v slalomu pri 18-letih osvojila bronasto odličje, zaostala je le za Vreni Schneider in Elfi Eder in se z velikimi črkami zapisala v slovensko smučarsko zgodovino.
Najprej olimpijski momenti in prvi odsev uspeha
Olimpijska kolajna je pika na i v karieri vsakega športnika, zato je tudi meni ostala v lepem spominu,« je še leta po dogodku razlagala Katja. »Seveda prek ogledov posnetkov podoživljaš, kaj se je dogajalo, v tisti evforiji pa je šlo vse nekako mimo, res ne vem, kakšen občutek je bil osvojiti kolajno.«
Na XVII. zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju je Miklavec kot najstnica utrdila svoj status v slovenskem alpskem smučanju in postala pomemben del generacije, ki je državo popeljala v zibelko evropskega vrha.
Genaracija vražjih deklet in močna ekipa
Osemnajstletna Katja je bila del nepozabne generacije "vražjih deklet", ki so kljub mladosti navduševala v svetovnem pokalu. V tistem obdobju je skupaj z Alenko Dovžan, Natašo Bokal, Špelo Pretnar in Urško Hrovat ustvarila nepozabno slovensko reprezentanco, ki je delovala kot dobro uigrana celota.
Rastle smo skupaj, imele smo trenerja, ki smo mu slepo zaupale. Cela ekipa je funkcionirala, noben problem se ni bil odpeljati v Francijo, ker smo se počutile res dobro. Naša ekipa je delovala, ker smo bile vse uspešne in smo se tudi veselile uspeha druga druge, dodaja Katja o času, ko so dekleta navduševala svetovni pokal.
Ključni trenutki kariere in največje zmage
Katja Koren Miklavec je v svetovnem pokalu prišla do ene zmage, ki je ostala nepozabna - superveleslalom v Flachauu 22. decembra 1993, kjer je štartala s številko 66 in osupnila konkurenco. Pred njo je šla Alenka Dovžan s številko 62, v cilju pa je Dovžan zasedla četrto mesto; Katja pa je povedala: »Če lahko tako hitro smuča Alenka, lahko tudi jaz!«
Slalom in druge discipline so spremljale njene ostale uvrstitve: na svetovnem pokalu je večkrat stala na stopničkah v slalomu, v slalomu je leta 1993/1994 dosegla 11. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, leta 1996 pa se je na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi uvrstila na deveto mesto v kombinaciji. Skupaj z dekleti je ustvarila močno ekipo, ki je navduševala v svetovnem pokalu, tudi če so nastajale poškodbe in negotovosti.
Krizi trenutki in končanje kariere
Že pri rosnih 23 letih se je njena kariera končala zaradi težav s hrbtenico in negativne rezultatske spirale, kar je pogost pojav pri vrhunskih športnikih. »Pogosto veš, da si dober in sposoben veliko več, a ti 'ne gre',« pravi Katja. Takrat, ko se spremlja Tino Maze ali druge, razume pomen ekipe, ki je prilagojena posameznikovim potrebam, in pomen podpore v težkih trenutkih.
Po končani karieri ostaja povezana s športom, danes deluje v Fundaciji za šport in na različnih položajih OKS, kjer poudarja večjo podporo športnikom ob koncu kariere ter potrebo po dolgoročni vzpostavitvi virov financiranja športa.
Vpliv generacije na slovensko smučanje in nasledniki
Generacija "vražjih deklet" je pustila neizbrisen pečat; njihova mladostna samozavest, drznost in vtkana vztrajnost so navdihovali mlajše generacije. Zgodbe o njihovi medsebojni podpori in vztrajnosti so danes vir inspiracije in dokaz, da skupaj lahko dosežejo zavidljive uspehe. Njihova sinergija in zaupanje v trenerja so omogočili, da so obstale navduševale svetovni pokal.
Življenje po vrhunskem športu in pogled na prihodnost
Danes Katja Koren Miklavec svojo energijo usmerja v družinsko življenje in delo v poslovnem svetu ter v vlogo podpredsednice OKS in predsednice odbora za športnike in olimpijske vrednote. Priznava, da alpsko smučanje ostaja izjemno naporen šport, še posebej za dekleta, vendar ji prinaša tudi veliko pozitivnega. Njena zgodba potrjuje, da šport ne oblikuje le telesa, temveč tudi značaj, in da lekcije iz športa lahko služijo kot temelj za prihodnost, ne glede na pot, ki jo posameznik izbere.
Kdo je Katja Koren danes v športu in poslovnem svetu?
Po diplomi iz organizacije turizma in s kariero, ki se je začela v Brniku in pehala v Mariboru ter na Pošti Slovenije, ostaja Katja aktivna v športnem svetu, predvsem preko Fundacije za šport. Zgornji deli njene zgodbe poudarjajo, da šport daje temelje, ki omogočajo razvoj kariere tudi po koncu tekmovalne poti.
- Bronasta medalja v slalomu Lillehammer 1994
- Zmaga v svetovnem pokalu: superveleslalom Flachau 1993
- Delovanje v Fundaciji za šport in OKS
- Vključitev v olimpijsko zgodovino Slovenije
- Vizija večje podpore športnikom ob koncu kariere
Vzporedno z njeno športno potjo ostaja aktualna razmišljanja o spremembah v športnem svetu: večji poudarek na psihološki podpori, novi modeli ekip in prilagajanje individualnim potrebam športnikov.