Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka. Starši pogosto spremljajo njegovo odraščanje tudi po nekaterih prepoznavnih znakih, kot sta prvo ploskanje in mahanje z roko. Ti gibi niso le prikupne geste, temveč pomembni razvojni mejniki v oblikovanju otrokove komunikacije, motoričnih sposobnosti in socialne vključenosti.
Ploskanje in mahanje: ključni gibalni in komunikacijski mejniki
Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem. Z malo pomoči zna že lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju, uporabljati pa prične tudi geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima. Geste so praviloma predhodniki besed. Razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem starosti napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje, kar vpliva na njegov kasnejši akademski uspeh.
V starosti od devetega do šestnajstega meseca naj bi otrok uporabljal vsaj šestnajst različnih gest. Najprej se razvijejo preproste geste, kot so dajanje predmeta drugemu, mahanje v slovo ali ploskanje, kasneje še bolj kompleksne simbolične geste, kjer otrok na primer pokaže, da nekaj smrdi ali da nečesa ne ve. Pri trinajstih mesecih starosti se malčki pričnejo učiti z opazovanjem in posnemanjem dejanj drugih ljudi. Naučijo se ploskati in pošiljati poljub. Poudariti velja, da se zaporedje razvoja gest lahko do določene mere razlikuje pri posameznih otrocih, a ponavadi drži, da otroci v obdobju med devetim in šestnajstim mesecem starosti vsak mesec usvojijo vsaj dve novi gesti.
Razvoj gibanja rok in pomen gest v prvem letu
Dojenček v prvih treh mesecih predvsem raziskuje svoje telo in postopoma pridobiva nadzor nad gibi: najprej glava, nato ramena, roke, dlani, prsti in šele kasneje sledi hrbet. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu, spontano škiljenje pa se ne pojavlja več.
Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Dojenček v starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam.
Kdaj dojenček prične ploskati in mahati?
Zgodnje geste se pri dojenčkih razvijajo iz njihovih dejanj in reakcij drugih oseb. Pri tej starosti se naučijo dati predmet drugemu. Pri enajstih mesecih starosti se dojenčki pričnejo vključevati v vsakodnevno rutino prihodov in odhodov njemu pomembnih ljudi. Pri enem letu starosti se otroci naučijo kazati na predmete, pri čemer na predmet pokažejo z eno roko, pri tem pa so vsi prsti razprti. Pomembno osnovo za govorno-jezikovni razvoj predstavlja razvoj in uporaba gest v zgodnjem obdobju.
Poleg ploskanja, ki se običajno pojavi med 9. in 13. mesecem starosti, je za razvoj komunikacije pomembna tudi gesta mahanja v slovo. Večina dojenčkov poleg simboličnih gest (mahati v slovo, pošiljati poljub, prikimati ali odkimati z glavo, kazati s prstom) uporablja te geste v različnih socialnih kontekstih. Med dvanajstim in petnajstim mesecem otrok že dvigne roko, da bi nakazal ‘počakaj’, dvigne obe roki v zrak, s čimer nakaže, da nečesa ne ve, ali pa da petko odraslemu.
Motorika in komunikacija v povezavi z gestami
Poleg samega razvoja motoričnih sposobnosti - torej, ko otrok usvoji prijem, samostojno sedi in uporablja obe roki - geste, kot sta ploskanje in mahanje, predstavljajo velik napredek v razumevanju socialne interakcije. Otroci v tem obdobju že vzpostavljajo in zadržijo očesni kontakt ter ga skupaj z obraznimi izrazi uporabljajo, da z drugimi delijo pozornost in čustva. Pogosteje komunicirajo z glasovi in gestami in v svoji igri uporabljajo večji razpon dejanj, poleg tega pa tudi bolj razumejo pomen posameznih besed.
- Okoli 9. meseca: začetki gest (mahanje, dajanje, dajanje poljubčka)
- 12. mesec: otrok že uporablja večino vsakdanjih gest (ploskanje, kazanje, mahanje, pošiljanje poljubčka, dvig roke)
- 15.-16. mesec: otrok usvoji simbolične geste, ki imajo pomen kot prave besede (pokazati ‘počakaj’, dvigniti palec za ‘ja’, pokriti nos za prikaz, da ‘smrdi’)
Kaj vpliva na individualne razlike in kdaj poiskati pomoč?
Mejnike otrokovega razvoja sicer starostno opredelimo, vendar pri kateri starosti dejansko otrok doseže mejnik ni točno določeno. Nekateri otroci ga lahko dosežejo prej, drugi kasneje. Vsak otrok je namreč individualen in se razvija drugače. Zato otroku pustite nekaj več časa, ga ustrezno spodbujajte in prej ali slej bo osvojil določeno vedenje.
Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka.
V primeru, da so prisotna odstopanja v doseganju teh zgodnjih komunikacijskih razvojnih mejnikov, obstaja verjetnost, da otrok kasni v razvoju govorno-jezikovne komunikacije. V tem primeru je priporočljivo, da čimprej obiščete logopeda, ki se ukvarja z zgodnjo obravnavo otrok.
Pomembnost gest pri učenju govora in socialno-čustvenem razvoju
Geste spodbujajo razvoj tako otrokovih zgodnjih besed kot tudi hitrega širjenja besedišča med osemnajstim in enaindvajsetim mesecem starosti. Malčki takrat razumejo, da imajo predmeti in dejanja svoje ime ter hitro usvajajo nove besede. Ploskanje in mahanje sta med prvimi načini, s katerimi otrok pokaže željo po stiku in vključevanju v socialne dogodke, kasneje pa ti gibi predstavljajo pomembne gradnike govorno-jezikovnega razvoja.
| Starost | Gesta | Pomen v razvoju |
|---|---|---|
| 9.-10. mesec | Mahanje v slovo | Prvi znaki socialnega zavedanja, slovesa |
| 9.-13. mesec | Ploskanje | Zadovoljstvo, posnemanje okolice, odziv na dogajanje |
| 12.-15. mesec | Kazanje s prstom, simbolne geste | Poudarjanje pomena, širitev govorne komunikacije |
Dojenčki so pri tej starosti motivirani, da z drugimi delijo svoje interese. Pri enem letu starosti se otroci naučijo kazati na predmete, pri tem pa uporabijo vse prste razprte ali kasneje zgolj kazalec. Kazalec uporabljajo tudi tako, da ga prislonijo na svoje ustnice, s čimer nakažejo gesto za tiho.
Kako podpirati razvoj gest in komunikacije?
S preprostimi igrami, kot so ploskanje v ritmu, mahajte otroku v slovo ali skupaj spremljajte pesmice z gibi, otroku pomagamo krepiti razumevanje pomena gest. Otroci potrebujejo vzorce iz okolja, bogato jezikovno izmenjavo, primere gest v vsakdanjih situacijah in potrpežljive odgovore staršev.
- Omogočite otroku opazovanje odraslih ali starejših otrok, ki uporabljajo geste.
- Geste ponavljajte, pospremite jih z besedo (npr. "pa-pa" ob mahanju).
- Spodbujajte ga, da skuša posnemati vsakodnevne kretnje in ponosno jih pohvalite, ko se odzove ali posnema gibe.
Pregled razvoja gestnih mejnikov od 9. do 16. meseca
- 9-10 mesecev: prične mahati v slovo, ploskati, dajati predmete.
- 11-12 mesecev: vključen v rutino odhodov/prihodov, kaže na predmete, pošilja poljube.
- 13-14 mesecev: uči se posnemanja dejanj drugih (ploskanje, simbolične geste, kazanje s stisnjenim kazalcem).
- 15-16 mesecev: vpelje kompleksne geste: prikimavanje, dvig rok, gest za počakaj, simbolične geste (npr. kazanje, da nekaj smrdi).
Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Navsezadnje, vsako ploskanje, mahanje ali otrokov poskus nove geste je dokaz, da otrok razvija pomembne spretnosti, s katerimi bo nekoč postal samozavesten, komunikativen in radoveden član družbe.
