Ko se rodi dojenček, začne obdobje intenzivne rasti in razvoja, zato je pravilno hranjenje ena najpomembnejših skrbi staršev. Število hranjenj na dan je ključno za zagotavljanje ustrezne prehrane in zadovoljstva novorojenčka, hkrati pa vpliva na njegovo rast in razvoj.
Prvi meseci: Pogostost hranjenj pri novorojenčku
Novorojenčki, zlasti izključno dojeni, potrebujejo pogosto hranjenje, saj njihova želodčka ne more hraniti velikih količin mleka naenkrat. Število hranjenj naj bi bilo na začetku med 8 in 12 krat na dan. Pomembno je, da dojenčka dojimo na njegovo zahtevo - takrat, ko kaže znake lakote, kot so povečana budnost, iskanje dojke, sesalni gibi, nemir ali tiho oglašanje.
V prvih dneh po porodu dojenčki pogosto izgubijo nekaj porodne teže (med 5 in 10 %), kar je normalno. Po približno 10 do 14 dneh naj bi dosegli porodno težo, nato pa pridobivajo okoli 200 g tedensko v prvih treh mesecih. Priporočeno je, da ima novorojenček vsaj 8 hranjenj na dan, nekateri potrebujejo tudi več manjših, kar ustreza tudi 10 do 12 hranjenj dnevno pri vseh izključno dojenih dojenčkih.
Razlike med polnim dojenjem in hranjenjem s prilagojenim mlekom
Pri polno dojenih dojenčkih je priporočeno hranjenje pogosteje, pogosto tudi več kot 8-krat na dan, saj materino mleko zahteva pogostejšo ponudbo za zadostno količino hrane. Pri dojenčkih, hranjenih s prilagojenim mlekom, je običajni razmak med hranjenji daljši, približno 3 ure.
Pri polno dojenem otroku je idealno, da ima od 8 do 12 ali več podojev dnevno. Z obilnejšo hrano iz stekleničke se pogosto zmanjša število hranjenj, saj so obroki bolj obsežni in daljši.
Naraščanje količine mleka na hranjenje
V prvem mesecu novorojenček po obroku običajno spije približno 60-90 ml mleka. Ko doseže starost enega meseca, naj bi ta količina zrasla na približno 120 ml na obrok, pri novorojenčkih okoli petih do šestih mesecev pa lahko doseže med 180 in 240 ml mleka na obrok.
Količina mleka je tudi odvisna od teže dojenčka; povprečna formula za izračun dnevne količine mleka je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100.
| Starost dojenčka (mesecev) | Približna količina mleka na obrok (ml) | Priporočeno število hranjenj na dan |
|---|---|---|
| 0-1 | 60-90 | 8-12 |
| 1-3 | 90-120 | 7-8 |
| 3-6 | 120-180 | 6-8 |
| 6-12 | 150-240 | 4-6 |
Prehod na gosto hrano in prilagoditev števila obrokov
Po dopolnjenem šestem mesecu starosti otrokovi prehrani postopoma uvajamo gosto hrano, hkrati pa nadaljujemo z dojenjem ali hranjenjem z mlečno formulo. S tem lahko pride do prilagoditve števila mlečnih obrokov, ki se običajno zmanjša, saj otroci prejmejo dodatno prehrano iz goste hrane.
Priporočeno je začeti uvajati goste obroke postopoma, najprej enkrat dnevno, nato se lahko število obrokov goste hrane povečuje:
- 4-6 mesecev: 1 obrok goste hrane na dan (običajno kosilo)
- 6-8 mesecev: 2 obroka goste hrane na dan (kosilo in večerja)
- 8-10 mesecev: 3-4 obroki goste hrane na dan (zajtrk, malica, kosilo, večerja)
Značilnosti hranjenja dojenčkov v različnih starostnih obdobjih
V prvih mesecih je dojenje ali hranjenje z mlečno formulo še vedno glavni vir hranil, zato je pogostost hranjenj višja in se skuša prilagoditi otrokovi potrebi po hranjenju brez strogih urnikov. Pri dojenčkih s formulo je hranjenje običajno bolj uravnano s časom in količino 120-180 ml na obrok, vsakih 3 do 4 ure. Hranjenje na zahtevo pa ostaja najboljša praksa, posebej pri dojenju.
Pri vključevanju goste hrane je pomembno, da starši upoštevajo otrokovo pripravljenost, ki jo lahko prepoznajo po njegovem vedenju ob hrani: dosega po hrani, aktivnosti med hranjenjem, slinjenju, sedanju in zanimanju za hrano. Prav tako je ključno, da novo hrano uvajajo postopoma, po eni vrsti na teden, po možnosti začetno enkrat na dan v majhnih količinah.
Kdaj se priporoča povečati število hranjenj?
Če dojenček zavrača stekleničko ali gosta hrana ne napreduje, je priporočljivo povečati število ponudb materinega mleka ali prilagojene formule, po možnosti tudi do 10-12 hranjenj dnevno pri dojenih otrocih. Pri dojenih dojenčkih, ki ne želijo piti po steklenički, lahko hranjenje z žličko ali hranjenje na zahtevo pripomore k zadostni prehrani in teži.
Nekateri dojenčki potrebujejo pogostejša hranjenja zaradi manjšega apetita ali zaradi bolezni, zato se lahko število hranjenj prilagodi individualno, ob podpori pediatra in patronažne sestre.
Pomen spremljanja teže in hranjenja
Primerno pridobivanje na teži ostaja najboljši pokazatelj, ali je število in količina hranjenj zadostna. Normalno je, da dojenčki v prvem mesecu pridobivajo okoli 450-700 g mesečno, kar naredi približno 110-115 g tedensko. Če je dojenček polno dojen, naj bi se hranil vsaj 8- do 12-krat dnevno. Pri dojenčkih, hranjenih s prilagojeno hrano, je velikost in količina obrokov bolj predvidljiva in prilagojena starosti in teži otroka.
Če je zasebni pediater ali patronažna sestra zaskrbljena zaradi nizkega napredka na teži ali premajhnega apetita, bodo svetovali prilagoditve v prehrani, povečanje števila hranjenj ali uvajanje dodatkov. Pomembno je spremljati tudi druge znake zdravja, kot so število plesničk, aktivnost, razvoj in splošno počutje dojenčka.
Kako dojiti svojega otroka
Priporočila za optimalno hranjenje dojenčka
- Dojenje na zahtevo - dojenček se doji, ko kaže znake lakote.
- V prvem mesecu 8-12 hranjenj dnevno, postopoma se število hranjenj zmanjšuje s starostjo.
- Pri hranjenju s formulo razmak med obroki običajno znaša 3 ure.
- Ob uvajanju goste hrane postopoma zmanjšujemo število mlečnih obrokov in povečujemo število obrokov goste hrane.
- Spremljanje teže je nujno za oceno ustreznega napredka hranjenja.
- Dojene otroke ni potrebno buditi za hranjenje, če lepo pridobivajo na teži, pri dojenih pa se lahko priporočajo pogostejša hranjenja v primeru nizkega vnosa mleka.
- Ne silite dojenčka k hranjenju; naj se hrani sproščeno in po lastni potrebi.
tags: #kolikokrat #na #dan #hraniti #dojencka