Kako uvesti kruto hrano pri dojenčku

Poleg vse ljubezni in zaščite, ki jo dojenčku nudimo starši, je ena najpomembnejših potreb dojenčka tudi ustrezna prehrana, za katero pa smo odgovorni prav njihovi starši. Seveda pa je ključno vedeti, katera prehrana je potrebna za pravilno rast in razvoj dojenčka, da bo iz otroka zrasel zdrav odrasel človek. Prvo leto otrokovega življenja namreč sodi med najintenzivnejša obdobja, saj sta rast in razvoj v tem obdobju najhitrejša. Če je dojenček zdrav in nima težav, v prvih šestih mesecih življenja podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji.

Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka, zato ga tako v svetu kot v Sloveniji vsekakor vzpodbujamo. Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembno pa je, da so v materinem mleku tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim, pa tudi oligosaharidi, nukleotidi, encimi in citokini. V materinem mleku je tudi najboljše razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami in ustrezna količina dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj otrokovih možganov in ostrine vida. Zdrav izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česarkoli drugega, razen ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda...).

Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja. Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen...

Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane? Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od 4. do 6. meseca. Če otroka dobro opazujemo, bomo hitro ugotovili, kdaj je res pripravljen na gosto hrano. Otrok je na gosto hrano pripravljen takrat, ko sedi pokončno vsaj ob opori, ko sam drži glavo pokonci, ko je spreten s koordinacijo oči-roka ter ko stvar, ki jo nese v usta, tam tudi zadrži, žveči in bi jo lahko pogoltnil.

Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja. Pri uvajanju bodite razumevajoči in potrpežljivi.

Pristopi k uvajanju

Uvajanje goste hrane pri dojenčkih se lahko začne z različnima pristopoma, kot sta priprava kašic ali metoda, pri kateri dojenček samostojno uživa trdo hrano. Začetek z gladkimi ali pretlačenimi kašicami je popolnoma primerna metoda za uvajanje goste hrane. Kašice so še posebej primerne za dojenčke, ki še ne kažejo želje po samostojnem hranjenju ali za starše, ki želijo postopoma preiti na trše teksture. Novo vrsto hrano in nov okus ponudi otroku v 4 do 7-dnevnih razmakih, enkrat dnevno... Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte.

Morda ste že slišali za izraz ‘baby-led weaning’, BLW ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo. Gre za ‘metodo’ ponujanja hrane v kosih, vendar pa za temi kosi stoji še mnogo več. Otrok pri takem prehranjevanju grižljaj za grižljajem trenira grobo in fino motoriko. Prijeti korenček tako, da ne pade iz rok, ga nesti v usta, ta usta tudi zadeti, pa potem žvečiti in pogoltniti - vse to zahteva res veliko truda in vaje, ampak ravno zaradi tega, ker vadi celo telo, je ta metoda odlična tudi za vzpodbujanje razvoja njegovih možganov.

Izbira metode uvajanja goste hrane je odvisna od dojenčka in življenjskega sloga staršev. Tradicionalno uvajanje z žličko omogoča večji nadzor nad količino in vrsto zaužite hrane, kar je koristno pri zagotavljanju uravnotežene prehrane. Po drugi strani pa metoda BLW spodbuja samostojnost in razvoj motoričnih sposobnosti, saj dojenčki raziskujejo različne teksture in okuse. Pomembno je, da ne glede na izbrano metodo starši sledijo otrokovemu razvoju prehranjevalnih veščin in mu omogočajo postopno napredovanje.

Vrstni red in priporočila za uvajanje živil

Po novih prehranskih smernicah za dojenčke naj bi dopolnilno prehrano uvajali z nekoliko drugačnim vrstnim redom kot do sedaj. Najprej priporočamo uvajati zelenjavni obrok, to so zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso), sledi še uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske.

Priporočamo najprej uvajati nizkoalergogena živila (to so tista živila, ki običajno povzročajo manj preobčutljivostnih reakcij), kot so od zelenjave npr. korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba, nato riž, koruzne kosmiče, nato še sadne kašice (jabolka, hruške, banane). Jajčni rumenjak priporočamo uvajati šele po šestem mesecu starosti, kar velja tudi za ribe. Jajčni beljak in morske sadeže ter med pa priporočamo šele po prvem letu starosti. Enako velja za kravje mleko, ki ga svetujemo uvajati kot glavni napitek šele po prvem letu starosti. Približno po 10. mesecu starosti ponudimo otroku kruh. Dodajanje sladkorja in soli priporočamo šele po prvem letu starosti.

Za uvajanje zelenjave, mesa in mlečno-žitnih kašic se je pomaknilo uvajanje sadnih kašic. To je deloma zato, ker je nagnjenost za sladek okus pri otroku že prirojena, deloma pa zato, ker je meso naravno bogato z biorazpoložljivim železom, vsebuje pa tudi cink in arahidonsko kislino, pomembne pri razvoju možganov in vida. Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), otroku ga ponudite 2-3-krat tedensko.

Uvajanje glutena

Uvajanje žit z glutenom časovno ostaja enako: uvajanje žitnih kašic, ki vsebujejo gluten (gluten je v pšenici, ječmenu, rži in malo tudi v ovsu), priporočamo med 6. in 7. mesecem starosti. Po priporočilih Evropskega združenja je prezgodnje uvajanje glutena (pred 4. mesecem) ali prepozno uvajanje glutena (po 7. mesecu) lahko v povezavi z večjo pojavnostjo bolezni, ki se imenuje celiakija.

Praktični nasveti pri pripravi in hranjenju

Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih.

Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči. Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, …

Pri uvajanju naj mati nadaljuje z dojenjem, obenem pa je treba staršem razložiti, da po šestih mesecih starosti samo materino mleko ali mlečna formula ne zadostuje več za naraščajoče prehranske potrebe otroka. Za ustrezen razvoj so potrebna tudi druga hranila, ki vsebujejo elemente v sledovih, kot so železo, cink in druge pomembne sestavine. Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna.

Pitje tekočine

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom).

Alergije in posebne situacije

Alergija na prehranske alergene je res pogosta in še narašča, po zadnjih podatkih ima kar 6 % vseh otrok prehransko alergijo. Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so: beljakovine kravjega mleka, jajc (beljak), soje, arašidov, vseh oreščkov, rib, pšenice, možne pa so tudi večkratne, torej kombinirane alergije. Alergija ali preobčutljivost se pri otroku kaže na zelo različne načine: lahko se pokaže kot koprivnica (urtikarija), kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, pomanjkanje apetita, nenapredovanje telesne teže, zaprtje), prizadetost dihal (ponavljajoči se »bronhitisi« oz. astma), lahko pa z najtežjo obliko, anafilaktičnim šokom.

Pri uvajanju novih živil mora biti starš zelo pozoren. Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Pri uvajanju bodite pozorni na izpuščaj, bruhanje, drisko … Staršem je treba pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Vemo, da 85 % staršev po treh neuspešnih poskusih nudenja zelenjave odneha, ker sklepajo, da je otrok ne mara.

Posebne diete

Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno. V tem primeru svetujemo tudi redne zdravniške kontrole. Vegansko in makrobiotično prehrano pa absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka.

Kolike, formule in dodatki

Kolike so težave, ki se pojavljajo pri večini dojenčkov, a po 3. ali 4. mesecu starosti same od sebe prenehajo. Če ima dojenček kolike, dieta pri doječi materi ni potrebna. Edina izjema je, če je pri otroku dokazana alergija na kravje mleko, v tem primeru svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov pri doječi materi. Pri otroku, ki dobiva mlečno formulo in ima kolike, vsekakor svetujemo posebne mlečne formule, ki zmanjšujejo kolike. Danes je na tržišču dvoje vrst takih mlečnih formul. Ene imenujemo ac (oznaka ac pomeni »anti kolikam«) in vsebujejo lahko prebavljive ogljikove hidrate ter posebej prilagojeno količino laktoze, ki ne preseže presnovne zmogljivosti tankega črevesa, s čimer preprečujemo fermentacijo laktoze v debelem črevesu in tako nastajanje kolik, plinov in vetrov. Druge mlečne formule pa tudi vsebujejo prilagojeno vsebnost laktoze, obenem pa še prebiotike in posebne maščobe, ki mehčajo blato, te mlečne formule pa so primerne predvsem za tiste dojenčke, ki imajo istočasno kolike in zaprtje.

Pri smernicah za dopolnilno prehrano je veliko novosti. Po dosedanjih smernicah so dojenčkom dodajali vitamin D šele po dopolnjenem 1. mesecu starosti, nove smernice pa prinašajo tudi spremembe v dodajanju vitamina D. Glede vitamina D so priporočila jasna: vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (IE) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z D‑vitaminom mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika.

Koliko obrokov in kako nadomeščati mlečne obroke

Po uvajanju prvega gostega obroka - opoldanskega - in ko se dojenček navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Ena od shem navaja: 4-6 mesecev: 1 kosilo; 6-8 mesecev: 2 obroka (kosilo, večerja); 8-10 mesecev: 3-4 obroki (kosilo, večerja, popoldanska in dopoldanska malica). Po dosedanjih smernicah naj bi prvi gosti obrok postopoma nadomeščal en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom.

Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Zdravniki dojenje priporočamo vsaj do prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler to želita mati in otrok. Seveda pa po šestem mesecu starosti samo dojenje ni več zadosti in je nujno ob dojenju uvajati še mešano, dopolnilno prehrano, sicer lahko postopoma pride do razvoja slabokrvnosti, slabšega pridobivanja telesne teže in drugih težav.

Praktična pravila in priporočila

1. Primeren čas uvajanja goste hrane: med dopolnjenim 4. in 6. mesecem, običajno po dopolnjenem 4. mesecu.
2. Začnite z lahko prebavljivo hrano (bučka, korenje, jabolko), najprej kuhana in nato pretlačena.
3. Uvajajte eno do dve živili na teden, vsako novo živilo 3-4 dni opazujte.
4. Novim živilom ponudite majhne količine, postopoma jih povečujte.
5. Hrana naj bo brez začimb, soli in sladkorja.
6. Sveža in zrela živila; sprva pretlačite z vilico, kasneje manj.
7. Ne pozabite na žitarice; uvajanje žit z glutenom med 6. in 7. mesecem.
8. Le voda in nesladkan čaj kot dodatna pijača po 6. mesecu.

Pri prvem stiku otroka z uvajanjem goste hrane gre namreč bolj za učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane, zato le počasi in vztrajno. OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.

tags: #krci #vec #ur #po #hrani #dojencek