Predšolsko obdobje predstavlja ključno fazo v življenju otroka, čas intenzivnega odkrivanja, učenja in razvoja. V tem obdobju ima likovno ustvarjanje izjemno pomembno vlogo, saj ni le oblika zabave, temveč močno orodje za celostni razvoj posameznika. Odrasli si niti ne predstavljamo, kako pomemben je proces, ko predšolski otroci tiho »čačkajo« za mizo.
Pomen svobodnega likovnega ustvarjanja
Ustvarjalnost v zgodnjem obdobju vpliva na kognitivni razvoj, čustveno inteligenco in samozavest otroka. Likovno ustvarjanje ponuja otroku orodje za predelavo notranjega sveta, na varen in učinkovit način. Otrokovo skrbno načrtovanje umetniških del in sama izdelava v mejah svojih zalog, lahko postavita njegove zgodnje temelje za poznejše življenje, delo v šoli, službi.
Svoboda izbire materialov in tehnik
Samoizbira sredstev za likovno izražanje pri otrocih v I. starostnem obdobju se osredotoča na raziskovanje področja likovne umetnosti v vrtcu in opazovanje obnašanja otrok, kadar jim zagotovimo večjo izbiro sredstev za likovno izražanje. V empiričnem delu raziskave so se osredotočili na to, kateri od ponujenih likovnih materialov oz. sredstev ima največji motivacijski potencial v 1. starostnem obdobju. Otroci se bodo v obeh primerih seznanjali z zmožnostjo oblikovanja svojega izdelka, brez omejitev z navodili s strani odrasle osebe, brez natančnih navodil, kaj naj ustvarijo ter kako naj izbrani material uporabijo, in tudi brez časovne omejitve.
Kognitivni in učni učinki likovnega ustvarjanja
Ko otroci rišejo, slikajo, oblikujejo in izdelujejo kolaže, se učijo o svetu, ki jih obdaja - spoznavajo barve, oblike in velikosti predmetov. Z umetnostjo otroci spoznavajo barve, oblike, materiale, orodja in načine, kako z besedami izraziti, kar so naredili. S svojim podpisom na sliki vadijo in spoznavajo črke, tako je risanje in čečkanje prvi korak k razvoju pisanja. Na koncu bi še omenila, da je za otroka v predšolskem obdobju razumevanje oblik in vzorcev, ki jih ustvarja, odlično »ogrevanje« za učenje matematike.
Razvoj kritičnega mišljenja in pozornosti
Ustvarjanje je tudi pomemben dejavnik pri razvoju kritičnega mišljenja. Pri risanju, slikanju, otroku samo sedenje in osredotočanje pomaga razviti potrpežljivost, daljši razpon pozornosti in splošno osredotočenost. Umetnost je odlična za razvoj kreativnosti, kar je v življenju izrednega pomena, recimo na delovnem mestu, kjer so inovativne ideje še kako zaželene.
Čustveni in socialni vidiki
Skozi umetnost se otroci izražajo, upodobijo svoja čustva ter nadomestijo besede, razmišljanja in njihovo doživljanje lastnega življenja. Še posebej je ustvarjanje lahko v pomoč otrokom, ki imajo težave z verbalnim in čustvenim izražanjem. Veliko staršev se sooča z otroškimi tantrumi (metanjem po tleh, trma), vendar je to le posledica nemoči izražanja čustev. V kolikor otrok veliko ustvarja je to čudovita priložnost, da se lahko čustveno izrazi, komunicira oz. usmeri energijo skozi umetnost ven. Na izdelek je navadno zelo ponosen in se s tem tako tudi potrjuje.
Razvijanje empatije in socialnih veščin
Umetnost izboljšuje življenjske in socialne veščine, otrokom pomaga sprejeti kritiko in jo konstruktivno uporabiti, posledično tudi lažje sprejmejo drugačna gledišča oziroma stališča. Likovno ustvarjanje lahko posredno vodi k razvoju sposobnosti za sodelovanje in razumevanje različnih perspektiv.
Motorične spretnosti in vizualno-prostorska sposobnost
Umetnost krepi tudi fine motorične sposobnosti, otrokom pomaga razviti boljšo koordinacijo oči-roke, ročne spretnost in prostorsko predstavo. Urjenje vizualno-prostorskih zasnov vodi do boljšega spomina in vpliva na izboljšanje otrokove samokontrole. Pomembno področje je tudi področje fine motorike, ki se zelo razvija, ko otrok preizkuša različne medije, kot so voščenka, flumaster, kreda, barvice, glina,… uporablja tehnike kot so striženje, lepljenje, gnetenje,… Vse to zagotavlja dobro osnovo za nadaljnje učenje pisanja, tipkanja ali celo igranja na glasbila. Razvoj finomotoričnih spretnosti prispeva tudi k večji samostojnosti, ko se otrok sam obuva, oblači, hrani…
Vloga odraslih in institucionalna praksa
Otrokovo ustvarjalnost je treba spodbujati. Likovni pedagogi, vzgojitelji in tudi starši lahko igrajo pomembno vlogo pri podpiranju in razvoju likovnosti pri otrocih, ter spodbujanju njihove ustvarjalnosti in umetniškega razvoja. V otroku je potrebno iskati, videti in podpreti potencial in prav s tem mu omogočimo razvoj svoje, edinstveni poti.
Pristopi vzgojiteljev in materiali v vrtcih
Vzgojiteljice otrokom, predvsem v jasličnih oddelkih oziroma v oddelkih prvega starostnega obdobja, pri likovnem izražanju ne omogočijo dovolj možnosti za ustvarjanje v smislu večje in samostojnejše samoizbire likovnih tehnik in sredstev oz. materialov. Predvidena so natančna navodila za likovno izražanje, na razpolago so že izbrane barve, likovna tehnika je običajno ena; otroci pa so pri tem »ustvarjanju« še časovno omejeni.
Diplomsko delo raziskuje razvoj tehnične ustvarjalnosti v predšolskem obdobju skozi vidik uporabe različnih delovnih gradiv. Tehnika nas obdaja na vsakem koraku. Obkroža nas veliko različnih gradiv, s katerimi se začnemo seznanjati že v predšolskem obdobju. V empiričnem delu so ugotovili, da se v predšolskem obdobju najmanj uporabljajo kovina, žica, usnje in furnir, predvsem zaradi neprimerne starosti otrok in nedostopnosti delovnih gradiv. Pri uporabi delovnih postopkov so ugotovili, da se najmanj uporabljajo žaganje, vrtanje in prebijanje, razlogi so povezani predvsem z varnostjo in neprimerno starostjo otrok.
Didaktična podpora in strokovni viri
Priročnik dr. Tomaža Vrliča z naslovom "Didaktika likovne vzgoje predšolskih otrok" je edinstven na področju likovne vzgoje predšolskih otrok. Avtor opozarja na strokovno napačna početja pedagogov, ki skrbijo za likovno vzgojo predšolskih otrok, in predstavlja didaktične prijeme za izboljšanje stanja. V knjigi so predstavljena tudi nekatera likovna dela šoloobveznih otrok. Ta dela je avtor uporabil za predstavitev likovnih tehnik ali načinov dela, ne pa za prikaz razvojnih stopenj likovnega izražanja. Vrlič opredeli značilnosti in zakonitosti likovnega izražanja predšolskih otrok ter natančno opiše likovne tehnike risanja, slikanja, izdelovanja lepljenk, grafičnega in kiparskega ustvarjanja ter oblikovanja v prostoru. V zadnjem delu knjige dobi svoje mesto poglavje o vrednotenju otroških likovnih del po ustreznih kriterijih, o njihovem razstavljanju in o likovnem urejanju otrokovega okolja.
Dodatne možnosti: likovni tečaji in izvenšolske dejavnosti
Dodatni likovni tečaji lahko otrokom ponudi bolj poglobljena navodila in prakso pri razvijanju njihovih umetniških sposobnosti. Omogočajo spoznavanje različnih tehnik in medijev, eksperimentiranje, individualni pristop in druženje s podobno mislečimi. Profesionalni likovni tečaji lahko otrokom zagotovijo večjo pozornost in lažje dobijo povratne informacije, kar jim pomaga hitreje izboljšati svoje spretnosti. Pri urah likovne umetnosti so otroci izpostavljeni različnim kulturam in perspektivam, kjer se zelo spodbuja občutek empatije in na splošno dojemanje sveta okoli nas.
Likovni center Lice ponuja tečaje, kjer svoje znanje prepletata dve likovnici - ena s področja arhitekture, druga s področja likovne pedagogike - vse skupaj pa je podprto z elementi likovne terapije. Preplet različnih znanj pride prav tudi pri specifičnih primerih, na primer pri določeni blokadi otroka. Skozi redno ustvarjanje, spodbujanje in tudi s pogovorom, lahko otrok ponovno zažari v novi luči. Da se starši izognejo nepotrebnim popoldanskim vožnjam po mestu, izvajajo tečaje kar na osnovnih šolah (Kolezija, …) v Ljubljani in na Brezovici.
Empirične ugotovitve in praksa
Diplomsko delo Načini spodbujanja likovne ustvarjalnosti na področju slikanja in risanja v predšolskem obdobju izpostavlja pomen ustvarjalnosti in načine, kako jo spodbujati z raznimi tehnikami. Ugotovili so, da se izdelki otrok od začetka do konca mesečnega opazovanja niso bistveno spremenili. Ves čas so nastajali originalni in domišljije polni izdelki. Iz tega lahko sklepamo, da bo otrok, če mu pustiš svobodo, ga z ustreznimi tehnikami spodbujaš, ne posegaš v njegovo delo in mu ponudiš dovolj različnih materialov, izrazil svojo ustvarjalnost ne glede na to, koliko časa bomo delali na tem.
| Vidik | Učinek svobodnega ustvarjanja |
|---|---|
| Kognitivni | Spoznavanje barv, oblik, razvoj pozornosti, priprava na pisanje in matematiko |
| Čustveni | Izražanje čustev, povečana samozavest, regulacija energije |
| Motorični | Izboljšanje fine motorike, koordinacije oči-roke, priprava na pisanje |
| Socialni | Sprejemanje kritik, empatija, sodelovanje |
| Didaktični | Razvoj samostojnosti, kreativnosti in kritičnega mišljenja |
Priporočila za prakso v vrtcih in doma
- Omogočiti večjo izbiro materialov in svobodo pri izbiri tehnike ter brez časovnih omejitev.
- Vzgojitelji naj ponujajo spodbudno okolje, kjer ne prevladujejo natančna navodila, temveč spodbuda k eksperimentiranju.
- Vključevati raznolike materiale (barvice, voščenke, glino, kolažne materiale), pri tem pa upoštevati varnost in starost otrok.
- Starše spodbuditi k skupnemu ustvarjanju in obiskovanju dodatnih tečajev, če želijo poglobiti znanje otrok ali svoje pedagoške pristope.
- Uporabljati strokovne vire in didaktične priročnike za izboljšanje kakovosti likovnodidaktičnega dela.
Otrokovo likovno delo je odraz otrokove notranjosti, tega kar doživlja in tega kar opaža v svojem neposrednem okolju. Če mu damo prostor, čas in materiale, bo njegovo ustvarjanje nudilo neprecenljivo podporo pri celostnem razvoju.
tags: #likovno #ustvarjalni #razvoj #otrok #v #predsolskem