Lucija Polavder nosečnost: prelomnica v življenju slovenske judoistke

Če ne prej, jo je vsa Slovenija spoznala na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ko je osvojila bronasto medaljo v kategoriji nad 78 kilogramov. Njen največji uspeh je nedvomno bronasta medalja z olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. Ta dosežek je bil krona njene skoraj 20-letne judoistične kariere.

Kariera, rezultati in športna pot

V karieri pa je nanizala še kup drugih izvrstnih uvrstitev - na svetovnih prvenstvih je osvojila eno bronasto medaljo, na evropskih pa po eno zlato in srebrno ter pet bronastih. Poleg olimpijske medalje se Lucija ponaša z izjemno zbirko odličij: leta 2007 je bila druga na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru, leta 2010 je na Dunaju postala evropska prvakinja, leto kasneje pa je na evropskem prvenstvu v Carigradu osvojila bron. V svoji zbirki ima še pet bronastih odličij z evropskih prvenstev, zlato medaljo z evropskega prvenstva ter eno bronasto medaljo s svetovnega prvenstva.

Lucija, ki prihaja iz Griž, je članica Judo kluba “Z dežele” Sankaku Celje. Prvi večji članski rezultat ji je uspel že kot mladinki, ko je na članskem evropskem prvenstvu v Düsseldorfu v odprti kategoriji osvojila 3. mesto. V vseh letih športne kariere je osvojila 14 naslovov članske državne prvakinje.

Trenira že 18 let, že od začetka pa jo na njeni športni poti spremlja trener Marjan Fabjan. Njen trener je že od samega začetka njene športne poti Marjan Fabjan. Fabjan poudarja, da Lucija Polavder v primerjavi z višjimi, močnejšimi in težjimi nasprotnicami v osnovi nima prav nobene prednosti. "Jasno ji je, da mora delati še enkrat več od tekmic, če želi uspeh. In Lucija je to res delala," pravi Fabjan.

Fabjan nadaljuje: "Veliko zaslug pa ima tudi Urška (Žolnir op. p.), saj sta si ves čas stali ob strani, v najtežjih trenutkih sta se znali tudi potolažiti." "Lahko jo spravim jok v treh minutah, po drugi strani pa je zelo neprijetna, če se ji kdo zameri." Na samem borišču na tekmah se to ne pozna. "Lucija nima prav nobenega strahu. Ima veliko srce in v moški konkurenci ne poznam tako neustrašnega tekmovalca."

Tehnični in taktični izzivi v kategoriji +78 kg

Pogum Polavderjeva tudi potrebuje, saj se v kategoriji nad 78 kilogramov spopade tudi s 50 kilogramov težjimi nasprotnicami. "Te tekmovalke vsi podcenjujejo, a neupravičeno. Imajo moč, imajo kondicijo in je treba za uspeh proti njim garati. Pomembna je tudi taktika in Lucija mora tukaj uporabiti večjo hitrost, spretnost in napadalnost. Tukaj gre za vrsto nakazanih akcij in odločnost v pravem trenutku.

Fabjan opozarja tudi na pasti: "Velika nevarnost, pred katero jo vedno svarim, pa je, da se tem tekmovalkam ne pusti zgrabit okrog vratu. Takrat je borba zgubljena." Sicer pa ima po Fabijanovem mnenju Polavderjeva še velike rezerve v tehnikah in pridobiti mora na moči: "Na teži nikakor ne, saj ne morem iz nje delati velikana. Boljše bo, če se bolj posvetiva tudi taktiki."

Vzgoja, disciplina in delovni sistem v klubu

Glavni razlog za uspehe celjskega Sankakuja je trdo delo v klubu. "Pri nas vsi vidijo, da je sistem drugačen. Vlada trda disciplina. Pridite v telovadnico in videli boste, da so naši natikači zloženi na milimeter natančno. Ali pa si oglejte trening. Pred treningom gredo vsi na kolena in očistijo telovadnico." Prav z redom in disciplino je Polavderjeva prišla do vseh svojih medalj.

"Ko je prišla v klub, je bila majhna in okrogla punčka. Tudi sam nisem natančno vedel, kaj naj počnem z njo. S trdim delom in voljo pa je dosegla, kar ni uspelo še nikomur. Ni je tekmovalke, ki bi z njeno težo v tej kategoriji osvajala medalje." Seveda je potrebna tudi podpora doma. "To Lucija ima in prepričan sem, da so bili pri njenih najbližjih med borbo prižgani televizorji in računalniki. Tam vsi živijo za njen judo."

Izobraževanje, služba in vsakdanje življenje

Osnovno šolo v Grižah je uspešno zaključila leta 1999 in se nato vpisala na Srednjo ekonomsko šolo v Celju, kjer je pridobila naziv ekonomsko-komercialni tehnik. Leta 2019 pa uspešno zaključila študij na Fakulteti za logistiko v Celju. Sedaj je študentka Fakultete za Logistiko v Celju oziroma je študirala in zaključila študij na tej fakulteti.

Po končanem študiju na Fakulteti za logistiko se je Lucija zaposlila na Pošti Slovenije, kjer dela za okencem v poštni poslovalnici na Polzeli. Nedavno je praznovala prvo obletnico dela na pošti. Ljudje jo na pošti prepoznavajo, kar je sprva, ko še ni imela tablice s svojim imenom, povzročalo precej smeha in ugibanj med strankami. Lucija nadaljuje z zgodnjim vstajanjem, kot je bila navajena iz športnih dni, saj ob 5.10 uri zjutraj vstaja za službene obveznosti, ki se začnejo ob 6. uri.

Nosečnost, materinstvo in premor od tatamija

Sredi lanskega leta, ko je naznanila svoj umik zaradi nosečnosti, je dejala, da ne gre za dokončno slovo, ampak le za premor zaradi materinstva. Zaradi nosečnosti se začasno umika s tatamija, ali bo po porodu nadaljevala svojo 20-letno judoistično kariero, pa bomo še videli. Po končani tekmovalni karieri je Lucija našla svoje novo poslanstvo v materinstvu in v prenosu svojega bogatega znanja na mlajše rodove.

Lucija Polavder je v začetku novega leta dočakala štorkljo: pred dnevi je namreč postala mamica, saj je rodila sinčka, ki sta mu z očkom dala ime Val Luka. Z partnerjem Urošem Točajem, sicer tudi dvakratnim evropskim prvakom v igranju diatonične harmonike, sta februarja dobila sina Val Luko. Za malčka pravita, da je povsem neproblematičen otrok, ki od začetka pridno spi, tako da mamica ni preveč utrujena.

Lucija je priznala, da je imela na začetku materinstva krizo, še posebej, ko je spremljala tekmovanja. Vendar pa je s časom prebolela te občutke in se popolnoma posvetila svoji novi vlogi. Tri mesece po porodu si je ponovno nadela kimono, vendar ne za trening, temveč za vadbo, kjer svoje znanje prenaša na več kot sto osnovnošolcev.

Prenos znanja in delo z otroki

Lucija Polavder kljub materinstvu ostaja tesno povezana z judom. Z veseljem navdušuje otroke po šolah na celjskem koncu, saj ji je judo dal toliko lepega, da bi to navdušenje rada prenesla tudi na druge. Trenutno trenira dve skupini otrok v Rogaški Slatini in sodeluje s svojim matičnim klubom Sankaku na Lopati.

Verjame, da judo otrokom prinaša številne prednosti: učenje raznih spretnosti, krepitev motorike in koordinacije v prostoru, učenje sodelovanja in dela v skupini. Kljub temu pa poudarja, da je pri delu z otroki pomembna nežna roka in da se vse učenje poteka skozi igro. Otroci si tako lažje zapomnijo in je trening zanje bolj zabaven. Vendar pa je treba v trening otrok vložiti ogromno energije, saj "mrkega obraza ne boš dosegel ničesar."

Družbeno delo, ambasadorstva in dobrodelnost

Letos sta ambasadorja teka Lucija Polavder in Primož Kozmus. Kot športnica in mlada mamica še posebej spodbuja zdravo življenje in gibanje otrok. V dosedanjih dveh tekih Otrok otroku so v podjetju Skaza zbrali in podarili že 12.300 evrov. Letos bodo denar namenili Društvu rejnic celjske regije, ki skrbijo kar za okoli 150 otrok. V domačih družinah so se znašli v nemogočih razmerah, zdaj pa živijo v ljubečem okolju. Marsikdo med njimi še nikoli ni bil na morju, zato je pomoč namenjena prav za njihovo letovanje.

Težji trenutki in vrednote

V svoji karieri je doživela tudi manj prijetne trenutke, kot je bila kraja avtomobila s športno opremo in medaljo z evropskega prvenstva v Celju. Ta dogodek jo je močno pretresel, ne le zaradi izgube materialnih stvari, ampak predvsem zaradi občutka, da ji je nekdo morda želel škodovati. Dotaknila so jo tudi dogodki povezani s koronavirusom, ki so močno vplivali na športna tekmovanja in treninge. Spominja se, kako je njen nekdanji trener Marjan Fabjan odpovedal treninge, kar se v času njene tekmovalne kariere ni zgodilo.

Lucija poudarja, da je hvaležna za priložnost, da je bila skoraj 14 let zaposlena v Slovenski vojski, saj ji je to omogočilo stabilnost, ki je bila ključna za njeno judoistično kariero, še posebej v časih, ko judo še ni bil tako medijsko prepoznaven. Njena diplomska naloga s področja vloge vrhunskih športnikov v Slovenski vojski priča o njeni povezanosti s to tematiko.

Napovedi in vprašanja o vrnitvi na tatami

Sredi lanskega leta, ko je naznanila svoj umik zaradi nosečnosti, je dejala, da ne gre za dokončno slovo, ampak le za premor zaradi materinstva. Vendar pa je usoda nepredvidljiva, zato bo še treba počakati na odločitev, ali se bo naša bronasta olimpijka iz Pekinga 2008 po premoru vrnila na tatami.

Lucija Polavder je dokaz, da je življenje polno presenečenj in novih priložnosti. Od vrhunske športnice, ki je osvajala medalje po vsem svetu, do ljubeče mame in navdušene pedagoginje, ki svoje znanje prenaša na mlade.

tags: #lucija #polavder #noseca