Nosečnost spremljamo z natančnim merjenjem gestacijske starosti, laboratorijskimi testi in ultrazvočnimi preiskavami, ki nam omogočajo zgodnje odkrivanje nosečnosti, oceno razvoja ploda in pravočasno prepoznavanje morebitnih tveganj. Redni pregledi v obdobju nosečnosti so ključnega pomena tako za ohranjanje zdravja nosečnice kot tudi ploda in kasneje otroka.
Zgodnje krvne meritve: β-hCG in potrditev nosečnosti
V postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) se po prenosu zarodka ženska na kliniki zglasi čez približno 14 do 16 dni, da opravi krvni test, s katerim se preveri prisotnost oz. vrednost humanega horionskega gonadotropina (β-hCG) - nosečniškega hormona. β-hCG oz. nosečniški hormon prične izločati razvijajoča se posteljica oz. placenta kmalu po ugnezditvi zarodka v maternico. Prisotnost β-hCG v krvnem obtoku kmalu po spočetju in posledično višanje njegove koncentracije v zgodnjem gestacijskem razvoju, je odličen pokazatelj za zgodnje odkrivanje nosečnosti.
Dva tedna po prenosu zarodka, ob izvedbi krvnega testa, se ženska nahaja nekako med 4. in 5. tednom nosečnosti. Vrednosti β-hCG za te tedne nosečnosti imajo zelo velik razpon in so odvisne predvsem od hitrosti ugnezditve ter zgodnjega razvoja zarodka v maternici. Pomembno je vedeti, da ne obstaja normalna ali idealna vrednost β-hCG in nobena vrednost ne more jasno napovedati uspešnega poteka nosečnosti.
Mnogo bolj kot prva izmerjena vrednost β-hCG, je pomembno naraščanje oz. podvajanje vrednosti. V 48 urah je zadovoljiv dvig vrednosti za najmanj 66%, pričakuje pa se, da se vrednost vsakih 48-72 ur, podvoji. Vrednosti pod 100 IU/L, izmerjene dva tedna po prenosu zarodka, navadno ne pomenijo dobre prognoze.
Merjenje trajanja nosečnosti in razdelitev na trimestre
Nosečnost traja 40 tednov oziroma 280 dni. Trajanje nosečnosti računamo od prvega dne zadnje menstruacije ne glede na to, da do oploditve pride okrog 14 dne ciklusa. Glede na razvoj ploda, v nosečnosti opisujemo 3 trimestre. Prvi trimester traja do 13. tedna, drugi od 14. do 26. tedna in tretji od 27. tedna nosečnosti.
Pregledi in ključne preiskave v prvem trimesečju
Prvi pregled svetujemo med 8. in 10. tednom nosečnosti. Na prvem pregledu ginekolog in nosečnica opravita pogovor o družinskih boleznih, preteklih operacijah, alergijah in razvadah. Sledi ginekološki pregled in odvzem brisa materničnega vratu (če ni bil odvzet v zadnjih treh letih ali je bil rezultat neugoden).
Z ultrazvočnim pregledom, ki ga večinoma izvajamo z vaginalno (nožnično) sondo, potrdi vitalno nosečnost v maternici in izključi izvenmaternično nosečnost, določi se število plodov ter oceni velikost ploda z merjenjem razdalje teme-trtica. S tem preverimo ali je predvideni datum poroda (PDP) določen glede na zadnjo menstruacijo točen. Če je med njima odstopanje več kot 7 dni, se PDP prestavi glede na ultrazvočno meritev.
Pri prvem pregledu določimo tudi krvno skupino, RhD faktor in opravimo indirektni Coombsov test (ICT), testiranje na toksoplazmozo, sifilis in HIV ter laboratorijske analize (krvna slika, krvni sladkor na tešče). Svetuje se uživanje folne kisline, zdravo uravnoteženo prehrano, redno zmerno telesno aktivnost ter primerno količino počitka in spanca.
Nuhalna svetlina in dvojni hormonski test
Meritev nuhalne svetline je presejalna ultrazvočna preiskava v prvem trimesečju. Opravljamo jo med 11. in 14. tednom nosečnosti z ultrazvočnim tipalom prek trebuha, ob slabši preglednosti pa skozi nožnico. Namenjena je določitvi tveganja za tri najpogostejše kromosomske nepravilnosti: Downov, Edwardsov in Patauov sindrom. Širša nuhalna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske nepravilnosti in tudi druge razvojne nepravilnosti, predvsem srčne napake.
Dvojni hormonski test je krvna preiskava, ki jo nosečnica lahko opravi skupaj z nuhalno svetlino. Z dvojnim hormonskim testom določimo vrednosti dveh hormonov posteljice: PAPP-A in prosti beta-HCG. Ob opravljenem dvojnem hormonskem testu in nuhalni svetlini se zanesljivost odkrivanja kromosomskih nepravilnosti poveča iz 80 na 90 odstotkov.
Ultrazvočna morfologija ploda v drugem trimesečju
Tretji pregled opravimo okoli 20. tedna nosečnosti, ko opravimo morfologijo ploda z ultrazvočnim tipalom prek trebuha med 20. in 22. tednom. Namen morfologije je ugotavljanje plodove gestacijske starosti, ocena plodove rasti z merjenjem glavice, trebuha in stegnenice ter odkrivanje večjih in manjših razvojnih nepravilnosti. Posebno pozornost namenimo pregledu plodovega srca. S preiskavo določimo tudi položaj ploda, pregledamo posteljico, popkovnico in ocenimo količino plodovnice. Če med ultrazvočno preiskavo odkrijemo nepravilnosti, nosečnico napotimo na dodatne preiskave.
Redni pregledi v drugem in tretjem trimesečju
Drugi pregled opravimo v 16. tednu, ko izmerimo krvni pritisk, telesno težo, opravimo preiskavo urina in poslušamo plodove srčne utripe. V 25.-26. tednu pri RhD negativnih nosečnicah določimo plodov genotip RhD. V primeru, da je plod RhD pozitiven, nosečnici v 28. tednu apliciramo posebno zaščitno injekcijo imunoglobulinov anti-D, ki zaščiti pred hemolitično boleznijo ploda.
V obdobju 28., 32. in 35. tedna izmerimo krvni pritisk, telesno težo, velikost trebuha, opravimo pregled urina in poslušamo plodovo srce. Poleg tega v 35. tednu opravimo tudi preiskavo krvne slike, testiranje na hepatitis B in toksoplazmozo pri tistih nosečnicah, ki je še niso prebolele. Po 37. tednu preglede opravljamo vsak teden. Ob teh pregledih se po presoji lahko opravi tudi kardiotokografija (CTG), pri kateri elektronsko spremljamo plodove srčne utripe in krče maternice oz. popadke.
Meritve in opazovanja rasti ploda po tednih
V vsakem tednu nosečnosti lahko s standardnimi meritvami in opisi spremljamo razvoj ploda. Spodaj so nekateri pomembni mejni podatki po tednih (izbor):
| Teden | Velikost / Teža ploda | Pomembne opombe |
|---|---|---|
| 4-5 | - | Žena po prenosu zarodka; zgodnja detekcija z β-hCG |
| 6-8 | zarodek: nekaj mm, srček začne utripati | Možnost ugnezditvene krvavitve; jutranje slabosti |
| 11 | 4.1 cm, 7 g | Ultrazvočna potrditev nosečnosti do 11. tedna; nuhalna svetlina med 11-14 teden |
| 20 | ~19.7 cm, 260 g | Polovica nosečnosti; morfologija ploda ob 20. tednu |
| 24 | 30 cm, 540 g | Oči reagirajo na svetlobo; test za nosečnostno sladkorno bolezen med 24.-28. tednom |
| 28 | 38 cm, 1050 g | Količina plodovnice je maksimalna med 28.-32. tednom |
| 32 | 42 cm, 1600-1800 g | Pregled rasti in kondicije ploda (CTG, doppler) |
| 36 | 46 cm, 2700 g | Čas za zadnje laboratorijske preiskave; možno zunanje obratovanje pri medenični vstavi |
| 37-41 | 48-50 cm, 2950-3100 g | Plod je donošen; porodi so pogosti v tem obdobju |
Kdaj so presejalne in diagnostične preiskave kritične?
Vse nosečnice, ki so ob predvidenem terminu poroda stare 35 let ali več, imajo povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti. Nosečnicam, starim 35 in 36 let, sta v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja omogočeni presejalni preiskavi meritev nuhalne svetline in dvojni hormonski test. Tistim, ki so ob predvidenem terminu poroda stare 37 ali več let, pa sta omogočeni diagnostični preiskavi biopsija horionskih resic ali amniocenteza.
Neinvazivni prenatalni test (NIPT) je trenutno najbolj zanesljiv presejalni test za odkrivanje kromosomskih in genetskih nepravilnosti pri plodu, vendar v večini sistemov ne spada med obvezne preiskave in je plačljiv. Prav tako so plačljive meritve kot so presejalni test za preeklampsijo v prvem trimesečju, presejalni test za prezgodnji porod z ultrazvočno meritvijo dolžine materničnega vratu in odvzem brisa nožnice na streptokok skupine B.
Masterclass: Translucencia Nucal Aumentada
Krvna skupina, Rh faktor in pomen protiteles
V krvi je prisotnih veliko antigenov, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine AB0 in RhD. Nosečnice s prisotnim antigenom D so RhD pozitivne, tiste brez njega pa RhD negativne. V nosečnosti sta krvna skupina in določitev RhD zelo pomembna, zato ju določimo vsaki nosečnici že ob prvem pregledu. Namen teh preiskav je odkriti protitelesa, ki lahko povzročijo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka.
Pri vsaki RhD negativni nosečnici med 25. in 26. tednom določimo plodov genotip RhD. Če je plod RhD pozitiven, nosečnici v 28. tednu apliciramo zaščitno injekcijo anti-D imunoglobulinov, ki prepreči nastanek protiteles materinega organizma proti plodovim rdečim krvničkam.
Telesna dejavnost in spremljanje nosečnosti
Za nosečnost brez posebnih tveganj so pozitivni vplivi telesne vadbe številni: boljša splošna telesna zmogljivost in pripravljenost na porod, manj nosečniških ali porodnih težav, zmanjšano tveganje za nastanek z nosečnostjo povezanih bolezni (gestacijska hipertenzija in sladkorna bolezen), manj na novo pridobljene telesne mase ter hitrejša vrnitev v prvotno formo.
Vsem nosečnicam brez kontraindikacij je za doseganje pozitivnih zdravstvenih učinkov priporočena telesna dejavnost zmerne intenzitete vsaj 150 minut na teden, razporejena znotraj treh ali več dni v tednu. Najboljša je kombinacija aerobne vadbe in vadbe za mišično zmogljivost, pri slednji je svetovana uporaba lažjih bremen in več ponovitev (15-20). Posameznice, ki so bile povsem telesno nedejavne pred nosečnostjo, naj se o začetku vadbe posvetujejo z ginekologom in začnejo postopoma.
Med varne in priporočljive oblike vadbe spadajo: hoja, plavanje in vadba v vodi, sobno kolesarjenje, pilates in joga ter vadbe za moč prilagojene nosečnicam. Vadba naj vključuje tudi vaje za mišice medeničnega dna, gibljivost in stabilnost trupa.
Opozorila pri vadbi
Nosečnice morajo prenehati z vadbo in se posvetovati z zdravnikom ob pojavih, kot so močne bolečine v trebuhu, krvavitev, oteženo dihanje, omedlevica, močan glavobol, bolečine v prsih, nenadna umiritev gibanja ploda ali odtekanje plodovnice. Relativne in absolutne kontraindikacije zahtevajo prilagojeno ali prepovedano telesno dejavnost.
Anatomske in fiziološke spremembe ter njihov vpliv na meritve
V nosečnosti se v materinem telesu zgodijo številne anatomske in fiziološke spremembe: spremeni se biomehanika gibanja (premik težišča naprej, spremembe hrbteničnih krivin), poveča se srčni iztis, poveča se minutna ventilacija in poraba kisika. Te spremembe vplivajo tudi na meritve in interpretacijo kliničnih podatkov, zato pri ocenah stanja nosečnice upoštevamo tudi gestacijsko starost in fiziološke prilagoditve.
Na srčni iztis močno vpliva tudi položaj materinega telesa; v položaju leže na hrbtu maternica pritisne na spodnjo veno cavo in zmanjša utripni volumen, zato se v drugem in tretjem trimesečju ne priporoča daljše ležanje na hrbtu brez nagiba medenice vstran.
Zakaj so redni pregledi pomembni
- Redni pregledi omogočajo pravočasno prepoznavanje zdravstvenih težav in ustrezno ukrepanje.
- Preiskave in ultrazvočne meritve pomagajo določiti natančen datum poroda, spremljati rast ploda in odkrivati razvojne nepravilnosti.
- Laboratorijske meritve, kot so določitev krvne skupine, Rh faktorja in testiranje na okužbe, preprečujejo resne zaplete za plod in nosečnico.
- Presejalne preiskave (nuhalna svetlina, dvojni test, NIPT) omogočajo oceno tveganja za kromosomske nepravilnosti in odločanje o nadaljnjih diagnostikah.
- Telesna dejavnost pod strokovnim vodstvom prispeva k boljšemu poteku nosečnosti in pripravi na porod.
Vsaki nosečnici je v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja omogočenih deset preventivnih pregledov, pri katerih so vključene tudi vsaj dve ultrazvočni preiskavi. Od tega jih pet opravi ginekolog, ostalih pet pa lahko opravi diplomirana babica ali usposobljena medicinska sestra. Med najpomembnejša pregleda spadata prvi pregled in pregled okoli 20. tedna (morfologija ploda).
tags: #meritvev #casu #nosecnosti