Mirena in tveganje za zunajmaternično nosečnost

Mirena je za preprečevanje nezaželene nosečnosti izjemno učinkovito kontracepcijsko sredstvo. Mirena je iz plastike izdelan hormonski maternični vložek v obliki črke T. Najpogosteje vsebuje hormon levonorgestrel, ki ga pogosto najdemo tudi v kontracepcijskih tabletkah. Vsebnost hormonov je v primerjavi s kontracepcijskimi tableti veliko nižja, saj je penetracija hormonov skozi maternično sluznico veliko bolj učinkovita.

Delovanje hormonov zgosti sluz na materničnem vratu in tako otežuje vstop spermijev v maternico, ter ohranja tanjšo maternično sluznico, ki onemogoča implantacijo oplojenega jajčeca. Mirena ima za uporabo več indikacij, ena izmed njih je tudi lokalna kontracepcija. Vsebuje hormon levonorgestrel, ki deluje predvsem na endometrij (manj občutljiv na estradiol, tanjši,..), zgosti cervikalno sluz in na ta način prepreči prehod spermijev skozi cervikalni kanal, pa tudi v jajcevodih in v maternici zmanjša gibljivost in učinkovitost spermijev, pri nekaterih ženskah pa zavira tudi ovulacijo.

Učinkovitost Mirene je zelo visoka: raziskave so pokazale, da se nosečnost zgodi zgolj 1:1000 uporabnic, kar je v primerjavi s kontracepcijskimi tabletkami (<20:1000) vsekakor dober rezultat. V kliničnih preskušanjih so ugotovili, da sta se v prvem letu pojavili dve nosečnosti na 1000 žensk, ki so uporabljale zdravilo Mirena. Mirena tako pri večini svoje poslanstvo zaključi po petih letih varne uporabe.

Kaj je zunajmaternična nosečnost in kako pogosto se pojavi?

Zunajmaternična nosečnost se pojavi, ko se oplojeno jajčece implantira in raste zunaj glavne votline maternice. Zunajmaternična nosečnost se najpogosteje pojavi v jajcevodu, ki prenaša jajčeca iz jajčnikov v maternico. Ta vrsta zunajmaternične nosečnosti se imenuje tubarna nosečnost. Včasih se zunajmaternična nosečnost pojavi na drugih delih telesa, kot so jajčniki, trebušna votlina ali spodnji del maternice (maternični vrat), ki se povezuje z nožnico.

Zunajmaternična nosečnost ne more potekati normalno. Oplojeno jajčece ne more preživeti in rastoče tkivo lahko povzroči smrtno nevarno krvavitev, če ga ne zdravimo. Zunajmaternična nosečnost se pojavi pri približno 2 odstotkih vseh nosečnosti. Pri zunajmaternični nosečnosti se jajčece implantira v eno od struktur na poti; to se lahko najpogosteje zgodi znotraj jajcevodov - tu se zgodi večina zunajmaterničnih nosečnosti - približno 90 % (v nekaterih virih celo 95-97 %).

Ali Mirena povečuje tveganje za zunajmaternično nosečnost?

Med uporabo zdravila Mirena ženske zelo redko zanosijo. Če med uporabo zdravila Mirena zanosite, je večja možnost, da plod ni v maternici (zunajmaternična nosečnost). V enem letu ima približno 1 od 1000 žensk, ki pravilno uporabljajo zdravilo Mirena, zunajmaternično nosečnost. To je manj kot pri ženskah, ki kontracepcije sploh ne uporabljajo (približno 3 do 5 od 1000 žensk na leto).

Tveganje je večje v primeru, če ste že imeli zunajmaternično nosečnost, kirurški poseg na jajcevodih ali medenično okužbo. Zunajmaternična nosečnost je resno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo.

Zakaj je tveganje zunajmaternične nosečnosti pri Mireni relativno nizko?

• Mirena preprečuje vdor spermijev s gostejšo cervikalno sluzjo in zmanjša sposobnost implantacije s tanjšim endometrijem, kar zmanjša verjetnost zanositve na splošno.
• Ker je skupna stopnja nosečnosti med uporabnicami Mirene zelo nizka, je absolutno število zunajmaterničnih nosečnosti med uporabnicami prav tako nizko (približno 1/1000 na leto).
• Glede na to, da je uspešnost Mirene večja kot pri nekaterih drugih intrauterinih vložkih, je poenostavljeno mogoče potrditi, da je Mirena pri preprečevanju izvenmaterničnih nosečnosti vsaj enako ali bolj učinkovita kot običajni še ne-hormonski vložki.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za zunajmaternično nosečnost

Obstaja več dejavnikov tveganja, ki lahko povečajo možnost za razvoj zunajmaternične nosečnosti. Morda ste izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj zunajmaternične nosečnosti, če ste imeli:

• že v preteklosti zunajmaternično nosečnost;
• zgodovino medenične vnetne bolezni (MVB);
• kirurški poseg na jajcevodih;
• zgodovino neplodnosti;
• endometriozo;
• spolno prenosljivo okužbo.

Vaše tveganje se lahko poveča tudi s starostjo; ženske, starejše od 35 let, imajo večje tveganje kot mlajše ženske. Omeniti gre še, da do 50 odstotkov žensk, ki doživijo zunajmaternično nosečnost, nima nujno nobenega od zgoraj navedenih dejavnikov tveganja.

Simptomi in zapleti zunajmaternične nosečnosti

Zgodnji simptomi zunajmaternične nosečnosti so lahko zelo podobni značilnim nosečniškim simptomom. Vendar pa lahko med zunajmaternično nosečnostjo doživite dodatne simptome, kot so:

• vaginalna krvavitev,
• bolečine v spodnjem delu trebuha, medenici in spodnjem delu hrbta,
• omotičnost ali šibkost.

Če vam jajcevod poči, sta lahko bolečina in krvavitev dovolj hudi, da povzročita dodatne simptome, kot so omedlevica, nizek krvni tlak (hipotenzija), bolečine v rami, rektalni pritisk ali težave s črevesjem. Ko cevka poči, lahko začutite nenadno, ostro bolečino v spodnjem delu trebuha. To zahteva nujno medicinsko pomoč.

Kako se diagnosticira zunajmaternična nosečnost?

Večina žensk ne ve, da je njihova nosečnost zunajmaternična, dokler ne obiščejo svojega ginekologa na predporodnem pregledu, preiskavi krvi ali ultrazvoku. Vaš zdravnik lahko posumi na zunajmaternično nosečnost na samem pregledu. Za diagnosticiranje zunajmaternične nosečnosti bo vaš zdravnik opravil več testov. To lahko vključuje medenični pregled in potrditev nosečnosti. Testi vključujejo tudi urinski test, krvni test in ultrazvočni pregled.

Zgodnje diagnosticiranje zunajmaternične nosečnosti (okoli 7. tedna) je zelo pomembno, saj je potrebno preprečiti rupturo oz. razpok jajcevoda in notranje krvavitve, ki so lahko življenjsko nevarne. Ultrazvok bo pomagal določiti, kje se je oplojeno jajčece vsadilo, medtem ko krvni testi, zlasti merjenje ravni hormona hCG, pomagajo zdravniku ugotoviti, ali nosečnost poteka normalno. Pri zunajmaternični nosečnosti je raven hCG pogosto nižja v primerjavi z normalno nosečnostjo.

Zdravljenje zunajmaternične nosečnosti

Zunajmaternična nosečnost zahteva nujno medicinsko pomoč. Zdravljenje je odvisno od stanja pacientke in stopnje razvoja nosečnosti. Možnosti zdravljenja vključujejo:

• medikamentozno zdravljenje z metotreksatom, ki ustavi rast zarodka in ohrani jajcevod, če ta še ni počil - za ekspektativno ali medikamentozno zdravljenje se mora nosečnost nahajati v jajcevodu brez rupture;
• kirurški poseg: v primeru rupture ali nevarnosti rupture je potrebna nujna operacija, običajno laparoskopska (skozi majhne reze v trebuhu); v primeru močne krvavitve je lahko potrebna nujna operacija. Prognoza bo odvisna od zgodnje prepoznave in zdravljenja.

Bolj kot bo zunajmaternična nosečnost napredovala, manj verjetno bo zadostovalo zdravljenje z enim odmerkom metotreksata. Če zunajmaternična nosečnost povzroči močno krvavitev, bo morda potrebna nujna operacija. Nujna operacija se naredi laparoskopsko ali odprto skozi rez trebušne votline.

Preprečevanje in priporočila za uporabnice Mirene

Zunajmaterničnih nosečnosti ni mogoče povsem preprečiti. Vendar pa lahko poskusite zmanjšati tveganje z upoštevanjem dobrih življenjskih navad: opustitev kajenja, doseganje in vzdrževanje zdrave telesne teže ter preprečevanje kakršnih koli spolno prenosljivih okužb. Mirena ne preprečuje okužb s spolno prenosljivimi boleznimi; tveganje za okužbe v mali medenici je po vstavitvi nekoliko povišano in je pogosto povezano s spolno prenosljivimi boleznimi. Tveganje za okužbe je večje, če imate vi ali vaš partner več spolnih partnerjev.

Pred namestitvijo, ki jo seveda izvede ginekolog, boste morale na ginekološki pregled. Ginekolog bo ocenil vaše reproduktivno zdravje in na podlagi pregleda izdal dovoljenje za namestitev Mirene. Najpogosteje se jo vstavi teden dni po menstrualni krvavitvi. Ginekolog s posebnim pripomočkom Mireno v maternico tranvaginalno vstavi skozi maternični vrat. Postopek je sicer neboleč, lahko pa je neprijeten, zato nekateri zdravniki pred namestitvijo priporočajo protibolečinska sredstva.

Strokovno nameščena Mirena je neopazna in neobčutljiva. Po prvi namestitvi vas naslednji pregled čaka čez šest tednov, nato čez leto dni. Priporočljivo je, da sami s prstom preverite, če sta izvlečni niti v pravilnem položaju, to lahko storite npr. med tuširanjem. Če imate znake, ki kažejo na iztis ali če ne zatipate izvlečnih niti, morate uporabiti kakšno drugo kontracepcijsko metodo (npr. kondom) in se posvetovati z zdravnikom.

Možni zapleti po vstavitvi Mirene

• okužbe v mali medenici (v prvem mesecu po vstavitvi je tveganje povečano),
• iztis vložka zaradi mišičnih krčev maternice ali pri velikih materničnih votlinah,
• predrtje maternične stene med vstavitvijo (v izjemnih primerih),
• v redkih primerih huda okužba ali sepsa kmalu po vstavitvi,
• psihiatrične motnje (nekateri poročajo o depresiji ali spremembah razpoloženja),
• v redkih primerih zunajmaternična nosečnost, če pride do zanositve med uporabo Mirene.

Če ste noseči med uporabo Mirene, morate takoj obiskati zdravnika. Če zanosite v obdobju, ko imate vstavljeno zdravilo Mirena, morate takoj obiskati zdravnika, da vam odstrani zdravilo Mirena. Odstranjevanje zdravila lahko povzroči splav. Če zdravila Mirena ostane vstavljeno med nosečnostjo, je povečano tako tveganje za spontani splav kot tudi za prezgodnji porod.

Ali lahko po zunajmaternični nosečnosti ponovno zanosim?

Večina ljudi s preteklo zunajmaternično nosečnostjo ima lahko prihodnje uspešne nosečnosti. Obstaja večje tveganje za zunajmaternično nosečnost po tem, ko ste jo enkrat imeli. Pomembno je, da se s svojim ginekologom pogovorite o vzrokih za zunajmaternično nosečnost in o dejavnikih tveganja, ki bi lahko povzročili prihodnjo zunajmaternično nosečnost. Po zdravljenju zaradi zunajmaternične nosečnosti se morate o prihodnjih nosečnostih pogovoriti s svojim zdravnikom. Čeprav lahko do nosečnosti pride hitro po zdravljenju, je pogosto najbolje počakati približno tri mesece. To daje vašemu jajcevodu čas, da se zaceli, in zmanjša tveganje za drugo zunajmaternično nosečnost.

Praktični napotki in kdaj takoj poiskati pomoč

• Če pri uporabi Mirene zanosite ali imate simptome, ki bi lahko kazali na zunajmaternično nosečnost (izostanek menstruacije, krvavitve, bolečine v trebuhu, omotičnost), nemudoma opravite test nosečnosti in poiščite zdravniško pomoč.
• Če začutite nenadno, ostro bolečino v spodnjem delu trebuha ali znake šoka (izguba zavesti, močna omotica), pojdite na urgenco - lahko gre za pretrganje jajcevoda z notranjo krvavitvijo.
• Posvetujte se z ginekologom pred vstavitvijo Mirene glede vaših individualnih dejavnikov tveganja (pretekle MVB, pretekle operacije na jajcevodih, zgodovina zunajmaternične nosečnosti).

Razmislek o izbiri kontracepcije

Samostojna odločitev o izbiri kontracepcijske metode je subjektivna in naj temelji na informiranosti o možnostih, tveganjih, prednostih in slabostih. Če je reproduktivna funkcija zaključena, je sterilizacija ena izmed možnosti, vendar je dokončna. Mirena pa predstavlja zelo zanesljivo, reverzibilno metodo z lokalnim učinkom in s pogosto manjšimi sistemskimi stranskimi učinki kot oralna hormonska kontracepcija. Če imate vprašanja ali dvome, se pogovorite z vašim ginekologom, ki vam bo predstavil prednosti in pomanjkljivosti glede na vašo situacijo.

Če imate dodatna vprašanja ali opažate znake, ki vas skrbijo (stalne bolečine v spodnjem delu trebuha, zvišana telesna temperatura, nenormalna krvavitev, bolečine med spolnimi odnosi), se takoj posvetujte z zdravnikom.

tags: #mirena #in #izvenmaternicna #nosecnost