Vedno več parov se srečuje s težavami pri zanositvi. Pomemben korak na poti do uspešne nosečnosti je celovita diagnostika, ki vključuje tudi natančne laboratorijske preiskave. Laboratorijske analize nam pomagajo odkriti morebitne hormonske, imunološke, genetske, infekcijske ali hematološke dejavnike, ki lahko močno vplivajo na plodnost, ugnezditev zarodka ali potek nosečnosti.
Zakaj so krvne preiskave pred IVF ključne?
Vsaka preiskava ima svoj namen in prispeva k boljšemu razumevanju individualnega zdravstvenega stanja posameznika. Preiskave so namenjene ugotavljanju morebitnega neustreznega odziva imunskega sistema ženske na nosečnost. Prisotnost sistemskih avtoimunskih bolezni lahko vpliva na potek nosečnosti. Motnje v strjevanju krvi in spremembe krvnih celic lahko pomembno vplivajo na proces ugnezditve zarodka, razvoj posteljice in vzdrževanje nosečnosti.
Tako prirojene kot pridobljene trombofilne motnje namreč povečujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v mikrotromboze v posteljici. Veliko spolno prenosljivih okužb pogosto poteka asimptomatsko, a vseeno povzročajo vnetje, poškodbe sluznice in neprehodnost jajcevodov, kar zmanjšuje plodnost, poleg tega pa povzročajo tudi okužbo zarodka ali ploda ter vplivajo na večjo verjetnost spontanega splava. Zdravljenje okužb lahko poveča možnosti za uspešno zanositev in zmanjša tveganja za zaplete v nosečnosti.
Kateri hormoni in testi se običajno preverjajo pred IVF?
Osnovo vedno predstavlja krvna preiskava spolnih hormonov, ki se izvede med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla in navadno zajema TSH, FSH, LH, AMH in prolaktin. Pravilno delovanje ščitnice igra ključno vlogo pri zanositvi in vzdrževanju nosečnosti. Hormoni nadzorujejo zanositev, ovulacijo in vzdrževanje nosečnosti. Kadar niso v ravnovesju lahko pride do težav z zanositvijo ali nosečnostjo.
Nekatere ženske so lahko napotene tudi na diagnostične preiskave dodatnih hormonov in endokrinološke izvide glede na anamnezo in trenutne simptome. Predlagani nabor preiskav je informativne narave in predstavlja pogosto uporabljene diagnostične preiskave na področju reproduktivne medicine. Svetujemo vam, da se o ustreznosti in zaporedju preiskav pogovorite s svojim ginekologom, specialistom reproduktivne medicine ali osebnim zdravnikom.
Tipični hormoni in pomen izvidov
- AMH (antimullerjev hormon) - ocena rezerv jajčnikov in napoved odziva na stimulacijo jajčnikov.
- FSH in LH - ocena osi hipofiza-jajčniki in funkcije ovulacije.
- TSH - ščitnična funkcija, ker motnje ščitnice vplivajo na zanositev in nosečnost.
- Prolaktin - povišan prolaktin lahko preprečuje ovulacijo.
Imunološke in hematološke preiskave
Preiskave so namenjene ugotavljanju morebitnega neustreznega odziva imunskega sistema ženske na nosečnost. Prisotnost sistemskih avtoimunskih bolezni lahko pomembno vpliva na potek nosečnosti. Motnje v strjevanju krvi in spremembe krvnih celic lahko pomembno vplivajo na proces ugnezditve zarodka, razvoj posteljice in vzdrževanje nosečnosti.
Tako prirojene kot pridobljene trombofilne motnje povečujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v mikrotromboze v posteljici. V primeru sumov na trombofilijo se izvajajo genetske in funkcionalne preiskave, ki pomagajo načrtovati morebitno antikoagulantno terapijo pred ali med nosečnostjo.
Infekcijske preiskave in genetska diagnostika
Veliko spolno prenosljivih okužb pogosto poteka asimptomatsko, a vseeno povzročajo vnetje, poškodbe sluznice in neprehodnost jajcevodov. Preiskave za spolno prenosljive bolezni so zato del standardnega pred-IVF protokola. Zdravljenje okužb lahko poveča možnosti za uspešno zanositev in zmanjša tveganja za zaplete v nosečnosti.
Preiskava kariotipa (analiza kromosomov) se priporoča v določenih primerih neplodnosti ali ponavljajočih se splavov, saj lahko razkrije genetske nepravilnosti, ki vplivajo na sposobnost zanositve ali donositve zdrave nosečnosti. V primeru odkritih genetskih vzrokov se paru svetuje genetsko svetovanje in morebitne dodatne molekularne analize.
Pregledi in preiskave za moškega
Za moškega je osnovna preiskava spermiogram. V primeru slabih rezultatov se spermiogram ponavlja. Dodatne preiskave lahko vključujejo hormonske izvide, genske teste in preverjanje okužb, odvisno od anamneze in rezultatov prvih testov.
Kako poteka priprava na odvzem krvi in časovanje preiskav?
Krvne preiskave za oceno spolnih hormonov se običajno izvedejo med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla. Nekateri testi (npr. TSH, prolaktin) se lahko opravijo kadarkoli v ciklu, po dogovoru z zdravnikom. V primeru testov na okužbe ali genetskih analiz sta priporočljiva natančno vzeta anamneza in usklajeno odvzemanje materiala glede na priporočila laboratorija.
Vzorec krvi mora biti ustrezno označen in poslan v specializiran laboratorij, kjer se izvajajo serološke, hormonske in genetske analize. Rezultati se nato interpretirajo v kontekstu klinične slike vsakega para posebej.
Kaj sledi po preiskavah?
Vsaka preiskava prispeva k boljšemu razumevanju individualnega zdravstvenega stanja posameznika. Ko so na voljo vsi izvidi, se paru svetuje nadaljnji načrt zdravljenja. V kolikor izvidi pokažejo resnejše težave oz. ovire za spontano zanositev, bo par takoj napoten na IVF, brez nadaljnih postankov. V primeru, da vzroki za neplodnost niso odkriti ali so ovire za zanositev manjše, pa se par sprva zdravi operativno, medikamentozno ali kombinirano.
Z znanjem in pravočasno diagnostiko lahko pomembno prispevate k razumevanju vzroka svojih težav in povečate možnosti za uspešno nosečnost. Svetujemo vam, da se o ustreznosti in zaporedju preiskav pogovorite s svojim ginekologom, specialistom reproduktivne medicine ali osebnim zdravnikom.
Krvne preiskave za neplodnost
Kratek pregled tipičnega pred-IVF protokola (povzetek)
| Korak | Tipične preiskave | Namen |
|---|---|---|
| 1. začetna ocena | TSH, FSH, LH, AMH, prolaktin | Ocena hormonskega statusa in rezerv jajčnikov |
| 2. imunološko/hematološko | trombofilija, avtoimunski markeri | Oceniti tveganje za mikrotromboze in imunološke ovire |
| 3. infekcijsko | spolno prenosljive okužbe, serologija | Odkrivanje in zdravljenje okužb, ki zmanjšujejo plodnost |
| 4. genetsko | kariotip, če je indicirano tudi molekularni testi | Odkrivanje genetskih razlogov za ponavljajoče splave ali neplodnost |
| 5. moški partner | spermiogram, hormoni, morebitni dodatni testi | Ocena kakovosti semena in vzrokov za moško neplodnost |
Kaj lahko pričakujete med samim IVF postopkom
Oploditev in vitro (IVF) predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo. Postopek IVF sestoji iz več ključnih faz: (hiper)stimulacija jajčnikov, spremljanje z ultrazvokom in hormoni, odvzem jajčec z minimalno invazivno punkcijo, oploditev v laboratoriju in opazovanje razvoja zarodkov ter prenos enega ali dveh izbranih zarodkov v maternico. Ostale ustrezne zarodke pa se krioprezervira (zamrzne).
Statistika uspešnosti za IVF postopke se giba med 32 in 34 % na posamezen prenos zarodka (ESHRE, 2018). Višje stopnje uspešnosti je mogoče opaziti pri zdravljenju s pomočjo darovane jajčne celice in pri nižji starosti ženske. Medtem ko možnosti za uspeh pomembno upadajo že po 35. letu starosti ženske in strmoglavijo po 40. letu.
Pomembne informacije o zdravljenju s pomočjo darovanih celic
Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic (ženskih ali moških) se v Sloveniji izvaja le v določenih centrih, kjer so čakalne dobe lahko dolge zaradi pomanjkanja darovalk in darovalcev. V Sloveniji lahko svoje spolne celice darujejo zdravi posamezniki, ženske med 18 in 35 let ter moški med 18 in 55 let. Celice se lahko daruje do rojstva otrok v dveh družinah. Zdravljenje s sočasno uporabo darovane moške in ženske spolne celice ni dovoljeno. Prav tako ni mogoče darovati že nastalih zarodkov.
Čeprav je IVF za mnoge pare edina možnost za zanositev in v veliko primerih tudi izredno učinkovita metoda, na uspeh posameznega postopka vpliva veliko dejavnikov. IVF zdravljenje je oseben in zapleten proces. Odkrito se pogovorite s svojim ginekologom, da boste razumeli vse vključene korake.