Najpogostejše nevarnosti pri dojenčku in kako jih preprečiti

Najmlajši družinski član prinese dneve, polne sreče in veselja, nov način spoznavanja sveta in polno ljubezni. Hkrati pa je eden izmed manj prijetnih presenečenj velik kup umazanih pleničk, ki jih moraš dnevno zamenjati. Dojenčki so nežna bitja, njihova radovednost pa jih pogosto spravi v nevarnost.

Večerna nemirnost, kolike in spalne težave

Če je vaš dojenček vsak dan ob isti uri nemiren, je običajno razlog predvidljiva kombinacija utrujenosti, prehodov in čutne preobremenjenosti. Do konca dneva se otrokovo vedro napolni z dražljaji: zvoki, lučmi, obiski, hranjenjem, prekratkimi dremeži in podajanjem naokoli kot malo zvezdo. Proti večeru se vedro prelije v večerno nemirnost. Nekateri prisegajo, da je kriva predvsem lakota. Drugi vztrajajo, da je glavni razlog preutrujen dojenček.

Začnite 30 do 60 minut pred običajnim časom. Ponudite dodatno hranjenje, če to ustreza vaši rutini, zatemnite prostor in zmanjšajte dodatne dražljaje. Izberite eno ali dve tehniki pomirjanja dojenčka in ju vsakič izvajajte na enak način: počasno guganje, šuškanje, beli šum ali varna uporaba dude. Včasih je najboljša vzpostavitev ravnovesja menjava okolja: pojdite na svež zrak, privoščite si toplo kopel ali se cartajte s kožo na kožo. Prijetne rutine lahko ublažijo večerno nemirnost, ne da bi spanje postalo boj.

Vas skrbi, da boste s svojim odzivom razvadili dojenčka? Ko je vaš dojenček vsak dan ob isti uri nemiren, tolažba ni napaka. Večerna nemirnost se pogosto umiri, ko postane spanje bolj urejeno in se dojenčki lažje spopadajo z dražljaji. Lakota se pogosto kaže z iskanjem prsi ali stekleničke in živčnim sesanjem.

Kolike: kako jih prepoznati in ublažiti

Kolike pri dojenčkih so po definiciji epizode nemira, razdražljivosti in joka, ki se pojavljajo brez jasnega razloga. Tipični dojenčkovi krči trajajo vsaj 3 ure, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 1 teden. Pri pojavu krčev morajo biti starši pozorni na t. i. opozorilne znake, kot so neustavljivo bruhanje, prisotnost krvi v izbruhanini/blatu in slabše pridobivanje telesne teže.

Začeti moramo že pri hranjenju; dojenčka je treba dojiti/hraniti v mirnem okolju, brez nepotrebnih motenj. Poje naj čim manj zraka. Redno naj »podira kupček«, po potrebi že med obrokom. Tako lahko preprečimo »ujetje« zraka v prebavilih, ki je eden od možnih vzrokov za krče. Pri pojavu joka je treba dojenčka namestiti v položaj, ki mu najbolj ustreza. Pri nošenju dojenčka naj se družinski člani izmenjujejo. Po raziskavah nekatere probiotične ali vetrovne kapljice nekoliko zmanjšajo težave. Pomembno je poudariti, da kapljice vitamina D ne povzročajo ali poslabšajo krčev.

Zaprtje pri dojenčku: prepoznavanje in rešitve

Zaprtje je v večini primerov popolnoma vsakdanja težava in jo lahko z nekaj spremembami hitro odpravita. Pri zaprtju gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvajenega blata. Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini.

Zaprtje pri novorojenčkih in dojenčkih je pogost in popolnoma normalen pojav, ki ga zdravniki hitro prepoznajo. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.

Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih: trdo blato, bolečina med odvajanjem blata, ki jo velikokrat spremlja jok, neredno ter manj pogosto odvajanje. Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Če si pred kratkim nehala dojiti in otroka privajaš na nadomestno mleka, lahko opaziš nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka.

Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagaš že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad: uživanje več tekočine, pogostejše dojenje, zamenjava nadomestnega mleka po posvetu z zdravnikom, povečanje vnosa vlaknin ob prehodu na trdo hrano, redna telesna dejavnost in masaža trebuščka ter ustvarjanje rutine odvajanja. Pri dojenčkih lahko pomaga premikanje nogic in masiranje trebuščka. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.

V primeru, da se zaprtju pridružijo napihnjenost trebuščka, krvavo blato, slabše pridobivanje telesne teže ali bruhanje žolčne vsebine, je potreben predčasen pregled pri pediatru.

Driska in polivanje (refluks)

Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Zdravljenje je simptomatsko: skrbimo, da otrok ne dehidrira. Povečati moramo dnevni vnos tekočin, vsaj del teh mora biti rehidracijska raztopina.

Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Polivanje ni bolezen, temveč posledica anatomskih značilnosti dojenčkov. K zmanjšanju refluksa pripomore hranjenje v mirnem okolju, redno podiranje kupčkov, pokončen položaj vsaj pol ure po hranjenju, zgoščen nadomestek mleka (AR - anti refluks) in spanje z dvignjenim vzglavjem. Če se refluksu pridružijo alarmni simptomi (bruhanje krvave vsebine, hud jok ob poskusu hranjenja, slabše pridobivanje telesne teže), je treba poiskati pomoč pri pediatru.

Varnost doma: odstranitev nevarnih predmetov in zaščita okolja

Pri pripravi vašega doma na prihod malega zaklada se poskušajte postaviti v otrokove čevlje - oglejte si prostore z njegove višine in perspektive. Vse, kar na tem obhodu najdete potencialno nevarnega, odstranite iz dosega malih ročic, ust in nogic in tako obenem poskrbite za svoj mir in večjo sproščenost med vajinim druženjem.

Predstavljamo seznam predmetov in stvari, ki lahko predstavljajo nevarnost za vašega otroka in bi jih bilo najbolje odstraniti iz njihovega dosega ter nasvete, kako nesrečo preprečiti.

• Ročaji kuhinjskih posod in skodelice z vročo kavo - zagotovite, da so vsi predmeti izven dosega otroka in ročaji obrnjeni proti notranjosti.
• Lateks baloni ali njihovi ostanki - ostanki balonov so izjemno nevarni za zadušitev.
• Baterije in gumbni baterijski vložki - zaužitje baterij predstavlja smrtno nevarnost.
• Kovanci, gumbi, bonboni, oreščki in drugi manjši predmeti - ti predmeti predstavljajo veliko nevarnost za zadušitev.
• Stopnice in nezaščitena stopnišča - predstavljajo nevarnost za padec.
• Električne vtičnice - morajo biti vedno zaščitene.
• Domače živali - previdnost pred ugrizi je potrebna tudi pri hišnih ljubljenčkih in igri z njimi.
• Okna, priprta okna in balkoni - otrok naj nima samostojnega dostopa do balkona zaradi nevarnosti padca iz višine.
• Čistila, zdravila in druge kemikalije - naj bodo vedno zaprta v omari, najbolje zaklenjena.
• Ostri predmeti in ostre robove - odstranite ali zavarujte pred otrokom.
• Kad ali čeber z vodo - dojenček se lahko utopi že v zelo majhni količini vode.
• Proti zdrsu podloge, preproge in predpražniki - naj bodo protizdrsni in obteženi.

Predmeti, ki so posebej nevarni

• Magneti - majhni magneti so nevarni, če jih otrok pogoltne.
• Baloni - po pokanju takoj pobrati delčke.
• Zamaški, kovanci, pokovka, kikiriki, oreščki - ne primerna hrana za dojenčke.
• Hrana za hišne ljubljenčke - ne dajajte otroku, saj ni primerna in lahko povzroči težave.

Prva pomoč: zadušitev, oživljanje in ukrepi ob nezgodah

Zadušitev je ena najpogostejših nevarnosti pri dojenčkih. Če se dojenček davi ali kašlja, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeč ali moder, nekaj verjetno ovira dihalno pot. V primeru delne zapore nekaj zraka še vedno vstopa v otroška pljuča in se iz njega izteka okoli tujega predmeta; dojenček se najpogosteje začne daviti ali kašljati. Najbolje je, da otroku pri tem nič ne pomagate in dovolite, da ga sam izkašlja - to je najboljši način, da se blokada odstrani sama. Vsekakor pa morate ukrepati, če dojenček ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka.

Postopki ob zadušitvi: nemudoma pokličite nujno medicinsko pomoč (112). Dojenčka namestite na svojo podlaht, da ima svoj trebuh naslonjen na vašo roko in je obrnjen z glavo navzdol (proti vaši dlani), nagnite ga naprej in ga z ostrimi, močnimi udarci udarite med lopaticama. Če udarci po hrbtu ne pomagajo, otroka obrnite na hrbet in s prsti petkrat pritisnite na prsni koš med bradavicama.

Če otrok izgubi zavest in preneha dihati, ga nežno položite na trdo površino in nemudoma začnite s postopkom oživljanja. Dojenčke začnete oživljati s 5x vpihom zraka; dojenčku zrak vpihujete tako, da z vašimi usti pokrijete njegov nos in usta hkrati. Vpihi morajo biti počasni (od 1 do 1,5 sekunde). Pri dojenčku z dvema prstoma pritiskate na prsni koš 30-krat, nato dva vdiha v usta in spet 30 pritiskov na prsni koš, dokler dojenček ne zadiha ali ne prispe nujna medicinska pomoč.

Druge pogoste nezgode in ukrepi prve pomoči

• Opekline: takoj prekini stik vira toplote, hladite 15 minut z vodo okoli 15 °C, ne uporabljajte ledu ali mastnih krem, poiščite zdravniško pomoč pri večjih opeklinah.
• Zvin in zlom: imobilizirajte ud, hlajenje poškodovanega mesta z ledom v tetra plenici, v primeru zloma nemudoma obiščite zdravnika.
• Piki žuželk: hladite, pri pikih v usta ali grlo takoj obiščite zdravnika, pri hujših alergičnih reakcijah poiščite nujno pomoč.
• Zaužitje strupenih snovi: takoj pokličite 112 ali zdravnika, izpirajte usta z vodo, otroka ne puščajte samega;
• Sindrom tresenja dojenčka: to je oblika nasilja z uničujočimi posledicami - preprečevanje pomeni podporo in obvladovanje frustracij odraslih.

Promet, padci in varnost na prostem

Poškodbe zaradi padcev so najpogostejši vzrok za nezgodo in sprejem otrok v bolnišnico tako pri malčkih kot pri šolarjih. Pri mlajših otrocih so najpogostejši padci v domačem okolju: s pohištva (previjalne mize, kavča, postelje), po stopnicah, z balkona, skozi okno. Otrok ne puščajte samih na pohištvu, uporabite varnostne pregrade na stopniščih in redno preverjajte trdnost ograj na balkonih in terasah.

Prometna nesreča je najpogostejši vzrok umrljivosti otrok in mladostnikov. Pravilno uporabljen varnostni sedež in pri večjih otrocih tudi varnostni pas med vožnjo v avtomobilu otroka zaščitijo in mu lahko celo rešijo življenje. Otroka peš spremljajte v vrtec in šolo ter ga pri tem naučite pravil za varno pot v šolo.

Nevarnosti ob vodi in zastrupitve

Voda je za majhne otroke nevarna že, če je globoka toliko, da prekrije njihov nos in usta - tudi, če bi v bazenček ali kad padli z glavo naprej. Predšolskega otroka je treba v bližini vode ali v njej vedno nadzorovati, pa naj bo to kopalna kad, otroški bazen, umivalnik, ribnik ali morje. Posebno pozorni bodite z otrokom na plovilu. Za varnost poskrbite z rešilnim jopičem, ki naj ustreza otrokovi teži.

Zastrupitev otroke ogroža doma ali zunaj. Otroško telo v primerjavi z odraslim slabše nevtralizira toksične snovi, zato je že manjša količina zaužite snovi za otroka lahko življenjsko nevarna. Vedno pazite, da so čistila, zdravila in druge potencialno nevarne snovi nedosegljive otrokom. Ste vedeli, da že zaužitje ustne vodice lahko povzroči alkoholno komo?

Preprečevanje in izobraževanje

Nevarnosti pri dojenčku lahko močno zmanjšate z več ukrepi: prilagoditvijo okolja, odstranitvijo nevarnih predmetov iz dosega, skrbnim nadzorom ob vodi in prometu ter poznavanjem prve pomoči. Kdaj ste nazadnje obnovili znanje prve pomoči? Ustrezna prva pomoč ob nezgodi lahko omili posledice in bolečino, v resnih primerih pa pravilno ukrepanje rešuje življenje. Zato je dobro, da se predhodno usposabljate.

Pri BIBS staršem stojimo ob strani z uporabnimi in preverjenimi informacijami, ki temeljijo na raziskavah. Vsak otrok je edinstven. Vsebina v tej objavi služi kot splošno vodilo in ne nadomešča individualnega nasveta zdravnika ali pediatra.

tags: #nevarnosti #pri #dojencku