Včerajšnja nacionalkina Tarča bo verjetno odšla v anale kot najboljša stvar, ki se je zgodila javni radioteleviziji v zadnjih letih. Če niste skriti pod kakšnim kamnom, ste najbrž včeraj gledali oddajo Tarča. Če je niste gledali, vam tega ne zamerimo, ste pa o včerajšnji oddaji zagotovo kaj slišali, ali pa vsaj prebrali na družabnih omrežjih. Nacionalna televizija se je namreč odločila, da bo tudi glede splava odprla debato pro-et-contra in goste razdelila na dva tabora.
Naslov, izhodišče in predvidena agenda
Naslov "Splav - kdaj se začne življenje?" je namreč, kot poudarjajo, z izhodiščem v nastanku jajčeca že previdno nakazoval stališča pro-life ideologov in zagovornikov odprave splava. Film o nastanku življenja, ki so ga predvajali na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve v tednu otroka, je razdelil Slovenijo. Film o nastanku življenja, ki so ga predvajali na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve v tednu otroka, je razdelil Slovenijo. Mnenja o tem, kdaj se začne življenje so deljena.
Z izhodiščem, ki nakazuje biološki argument, je bila po mnenju kritikov že vnaprej nakazana določena agenda. Argument, da je začetek življenja lociran, kot so dejali, v nič manj kot nastanek jajčeca, je namreč njihov. Pričakovali bi seveda, da zagovorniki vendarle verjamejo, da je trenutek življenja trenutek oploditve. A so to pot naredili hudo regresijo - iste vrste, kot je nacionalkina izbira naslova Tarče, značilna za pro-life zagovornike.
Sestava gostov in odsotnost strokovnosti
Da splav kot prekinitev nosečnosti s posledico smrti zarodka ali ploda v Tarči ni niti poskušal biti strokovno obravnavan, v nobenem smislu, je bilo razvidno že iz izbire gostov in navedenega motiva, zakaj so razpravo sploh uvrstili v program. Če bi v oddajo povabili zgolj strokovnjake, bi to še nekako razumeli, a so kot sogovornico izbrali tudi nasprotnico pravic žensk do samoodločanja Angelco Likovič, ki je nastopila kot predstavnica Gibanja za otroke in družine Aleša Primca. Ja, tistega zavoda, ki je na Frančiškanski cerkvi, torej v središču Ljubljane na Prešernovem trgu, predvajal filmček o "razvoju zarodka", ki bojda ni bil provokacija in nima nobene povezave z bojem proti pravici do splava.
V studiu so ob dežurni in večni Angelci dali prednost direktorici zavoda Živ!m Katarini Nzobandora, ki je očitno bila zaradi svoje akcije poglaviten razlog za nastanek oddaje - zaradi omenjenega javnega predvajanja pro-life filma. Simpatizerji filma pravijo, da film govori o življenju, svoja stališča pa prav tako označujejo za takšna, v slogu "mi smo za življenje". Poleg Likovičeve je v oddaji Tarča nastopila tudi direktorica zavoda Živim Katarina Nzobandora.
Čeprav sta bila v studiu dva ginekologa, nismo slišali veliko o različnih vrstah splava, tudi ne o zelo širokem spektru razlogov za odločitev za splav: zdravstvenih, evgeničnih, moralnih in etičnih. Tudi razprava o socialnih okoliščinah ali pogojih, v katerih nosečnica živi oziroma bi živela po rojstvu otroka, ni prišla do gledalca. Ustvarjalci Tarče torej niso bili uspešni niti v pogojih začrtanega naslova - prejkone zato, ker osnovni namen ni bil strokovna obravnava, ampak, kot že rečeno, popolnoma ideološka.
Provokativne izjave in javno ogorčenje
V oddaji so nastopili tudi netipični sogovorniki za strokovno debato; ena izmed udeleženk, Angelca Likovič, je nadvse modro zaključila, da bi posiljena ženska morala biti srečna (!) zaradi spočetega otroka, posiljevalca pa bi sicer morali kaznovati. Gospa, ki je z isto temo nastopila tisti dan že v oddaji Dobro jutro, potemtakem svetuje iskanje sreče v dejanju posilstva vsem tistim ženskam, ki utegnejo postati mamice. Že dolgo nisem slišal česa tako perverznega - in za takšne bistroumnosti moramo plačevati 13 evrov na mesec.
Tarča, Splav - svobodne v odločanju, je kdo proti? Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Takšna vprašanja so bila del napovednika in programskega opisa, kjer sledi niz sugestivnih vprašanj. Zakaj so ustvarjalci tokratne Tarče že v napovedniku izpostavili prav ta precej naivna in provokativna vprašanja, ni znano.
Notranji upor v hiši in institucionalne posledice
Nekateri so to storili z vnaprejšnjim opozorilom nekaj dni pred tem, npr. novinarka Eugenija Carl. Četrtkova oddaja Tarča je sprožila številne negativne odzive, med katerimi so se na družabnih omrežjih z zapisi in nestrinjanjem javno zgražali in izpostavili tudi sodelavci nacionalne televizije - denimo novinarka TV Slovenija Eugenija Carl, novinarka Radia Slovenija Nataša Štefe in programski svetnik RTV Slovenija Domen Savič, ki je pritožbo glede oddaje poslal tudi vodstvu televizije, torej direktorici TV Slovenija Ljerki Bizilj in generalnemu direktorju RTV Slovenija Marku Filiju.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič je programski svet seznanil, da se je po predvajanju Tarče na vodstvo RTV SLO in varuha usula toča ogorčenih odzivov. Po njegovih besedah so odzivi imeli enotno in nedvoumno poanto, da je bila oddaja v vseh pogledih velik uredniški spodrsljaj. Argumentirana sporočila javnosti Televiziji Slovenija očitajo nedopustno problematiziranje ustavno zajamčene pravice do splava, je opozoril Ambrožič.
Profesor Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević je v svojem pismu vodstvu RTV Slovenija pozval k odstopu odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik in njene ekipe, kot tudi urednika oddaje Dobro jutro, v kateri je potekala predhodna razprava o splavu. Milosavljević je poudaril, da gre pri obravnavi te ustavne pravice predvsem za prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti, kar kaže na pomanjkanje uredniške neodvisnosti in skrbi za celotno slovensko javnost.
Reakcije vodstva in programski svet
Tudi Filli se je strinjal z oceno, da je bila zadnja Tarča spodrsljaj Informativnega programa - ne zaradi izbire teme, ampak zaradi načina, kako je bila zastavljena. Biziljeva je številne kritične odzive javnosti na Tarčo komentirala z besedami, da gre v Informativnem programu predvsem za pomanjkanje strokovne avtoritete, profesionalnega načina dela in komunikacije. Po njenih besedah so se o tem že pogovorili in se še bodo morali temeljito pogovoriti.
Programski svet RTVS je na današnji seji razpravljal o televizijski oddaji Tarča z naslovom Splav - svobodne v odločanju, ki je bila deležna številnih kritičnih odzivov javnosti. V. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Marku Filliju in direktorici televizije Ljerki Bizilj je zato programski svet naložil, naj na prihodnji seji poročata, ali je bila četrtkova Tarča na temo splava v skladu s programskimi standardi in stanovskim kodeksom. Svetniki pričakujejo tudi podatke o gledanosti oddaje.
Razprava je bila pogosto kritična: Domen Savič je uredniški pristop označil za sramoto. Brankica Petković je dejala, da pri Tarči, ki se loteva družbeno občutljivih tem, pogreša "stabilno vsebinsko strukturo". Ciril Baškovič je izrazil prepričanje, da je bila izbira teme pravilna, pristop k njej pa napačen, nezrel. Odgovorna urednica Informativnega programa televizije Jadranka Rebernik je izrazila mnenje, da četrtkovi Tarči kljub nekaterim napakam ni mogoče očitati kršitev programskih standardov in stanovskega kodeksa.
Uredniške dileme, odgovornost javnega medija in prihodnost debate
Moje uredniško načelo sicer je, da v novinarstvu ni prepovedanih tem. To velja tudi za splav. Smo res tako zelo prepričani, da se nam ne more zgoditi Poljska? Je pa seveda zlasti na nacionalki tembolj potrebna odgovornost, natančnost, premišljenost pri obravnavi tem, ki zadevajo človekove pravice - od fokusa in izhodiščnih tez do sestave gostov. Ali Tarča to zmore? Glede na krnitev ekipe nekoč elitne oddaje, razgradnjo uredništva, odslovitve Jasmine Jamnik, vsiljenega in spodletelega koncepta voditeljskega kolobarjenja, odsotnost strokovne programske debate ...
Tarča zato odmeva in s strani državljanov se širi val protestov. Nacionalka je z oddajo dosegla dno - žal nas zgodovina uči, da gre vedno tudi nižje -, a hkrati tudi eno izmed prelomnih točk: res lahko bolj kot kdaj prej upamo, da bo sam novinarski odpor znotraj hiše počasi začel skrbeti za dolgo pričakovano avtorefleksijo in iz nje izhajajoče korekcijske učinke. Nekaj, kar verjetno lahko v takih situacijah proizvedejo predvsem novinarji sami, drugo so le v zunanjo pomoč.
Širši kontekst: pravica do splava v družbi in v medijih
Leta 2016 se torej na nacionalki še vedno pogovarjajo o temeljni pravici žensk - 64 let po legalizaciji splava in 25 let po vpisu pravice do splava v ustavo RS. Splav je (tudi) v sodobni levi misli pogosto razumljen zlasti kot orodje osvobajanja, oblika zaščite ženske avtonomije in ženske izbire, da razpolaga s svojim telesom. A četudi ostaja dejstvo, da dostopnost splava pomeni večjo zdravstveno varnost žensk, na simbolni ravni pa večjo odprtost do ženskega samoodločanja, ostaja dejstvo, da imajo ženske z zgodovino umetne prekinitve nosečnosti višjo stopnjo mentalnih bolezni, vključno z občutki krivde, dvomom, anksioznostjo.
Resna strokovna debata je moralnoetična ali pravna in se skoraj vedno začne nekje drugje, onstran biologije: pri razpravi o tem, kdaj zarodek postane oseba. Tarča pa ni niti poskušala to obravnavati v strokovnem smislu. Da ločimo več vrst splava, od spontanega (neizzvanega) brez zdravniškega ali drugega posega, kar je lahko biološki mehanizem za uničenje poškodovanega zarodka, pač nismo slišali.
Odzivi na ravni javnosti, kulture in literature
Materinska knjižica je izrazito intimnoizpovedno delo, ki z glasom nerojenega otroka, Tobije, govori o stiski, ki jo njegova mati doživlja po spontanem splavu, ko ugotavlja, da se o tem nihče ne želi pogovarjati z njo ter da, še več, družba pričakuje, da bo izgubo prebolela tako rekoč hitro in elegantno, saj »je bila samo malo noseča«. Četudi roman nikjer eksplicitno ne naslavlja družbenega vprašanja splava, temveč je popolnoma potopljen v osebno izkustvo, je družbenokritična ost jasna; narativ, v skladu s katerim je zarodek zgolj »skupek celic«, je pogosto, zlasti pri ženskah, ki so doživele spontan splav, ostro nasprotje z nekim visceralnejšim izkustvom, ki razvijajočega se organizma v maternici ne razume kot zgolj »tkivo«, ampak že kot osebo, na katero se vežejo pričakovanja, želje in s katerim se ustvari določena čustvena, ljubezenska vez.
Rešitev se zdi preprosta: smiselno bi bilo uvesti širše oblike podpore ženskam, ki so naredile splav ali pa se jim je splav zgodil. Tobijeva mati se tako ves roman sprašuje, kaj naj zdaj z vso to ljubeznijo, ki je »ostala nekje vmes«. Drugi zelo pomemben element romana je spregledovanje čustvene in telesne stiske sočloveka; Tobijeva mati se ob splavu sooča tudi s smrtjo babice in izgubo sluha. Njena depresija je stanje skupka izgub, a okolica nima posluha v nobenem od teh primerov; pretežno je prepuščena sama sebi, njena naglušnost je ljudem v breme in tudi s to stisko ostaja sama.
Organizacijski in uredniški kontekst RTV SLO
V odjavni špici namreč prvič ni bilo navedenega urednika oziroma urednice oddaje. Navedena je bila zgolj odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik. Urednica Tarče je sicer Ilinka Todorovski, ki pa je ta teden na bolniški. Kdo je izbiral "uravnotežene" goste in jih vabil v oddajo uradno torej ostaja misterij. Naši viri na nacionalki sicer trdijo, da je krmilo tokrat prevzel Vanja Vardjan, po novem sicer urednik tedenskih oddaj, ki pa v odjavni špici nikjer ni bil naveden.
Na prejšnji seji 19. septembra je bil kritičnih pripomb svetnikov deležen dopis Biziljeve, s katerim je zaradi manjših prihodkov iz oglaševanja od podrejenih sodelavcev zahtevala linearno znižanje stroškov za najmanj deset odstotkov. Programski svet je zato Filliju naložil, naj preuči, kakšen je bil programski učinek dopisa Biziljeve, in ali je zaradi njega prišlo do kršitev programsko poslovnega načrta RTV SLO za leto 2016. Filli je v današnjem poročilu poudaril, da dopisu oz. Biziljevi ni mogoče očitati nedovoljenega programskega posega. Pripomnil pa je, da se dopise ne bi smel omejiti na kratek ukaz k linearnemu varčevanju, ampak bi moral vsebovati natančnejšo razlago ukrepov.
Vprašanja odprta za nadaljnjo razpravo
- Je bil namen oddaje strokovna obravnava ali sprožitev ideološke debate za dvig gledanosti?
- Katere standarde naj javna radiotelevizija upošteva pri obravnavi tem, ki zadevajo človekove pravice?
- Kaj pomeni notranji upor novinarjev znotraj hiše in ali bo sprožil resnično avtorefleksijo in korekcijske učinke?
- Kako združiti pravico do svobode javne debate z odgovornostjo in strokovnostjo pri občutljivih temah?
Podatki in zahteve programskega sveta
| Organ | Ukrep / zahteva |
|---|---|
| Programski svet RTVS | Filli in Bizilj naj poročata o skladnosti oddaje s standardi; pričakujejo tudi podatke o gledanosti |
| Varuh pravic gledalcev | Seznanil s točo ogorčenih odzivov; poudaril enotno oceno o uredniškem spodrsljaju |
| Profesor M. Milosavljević | Poziv k odstopom odgovornih urednikov |
Javna radiotelevizija je s svojo oddajo Tarča v zadnjem času sprožila val polemik, predvsem zaradi obravnave ene najobčutljivejših tem - pravice do splava. Vsaka taka polemika postavlja pod vprašaj neodvisnost javnega medija in njegovo zmožnost izvajanja preiskovalnega novinarstva brez ideoloških ali političnih pritiskov. Zgodovina oddaje kaže na nenehno iskanje ravnotežja med aktualnostjo, preiskovalnostjo in polemiko, pri čemer se vsebina in oblika oddaje skozi leta spreminjata, a kritični odzivi javnosti ostajajo stalnica.