Obdobje druge svetovne vojne je prineslo številne preizkušnje za prebivalstvo na slovenskih tleh, še posebej pa za tiste, ki so se aktivno vključili v odporniško gibanje. V težkih in nevarnih razmerah so slovenski partizani kljub pomanjkanju vsega - od zdravnikov in bolničarjev do osnovnih medicinskih pripomočkov in prostorov - uspeli vzpostaviti izjemno organiziran sistem sanitete. Sistem partizanske sanitete je v težkih vojnih razmerah na slovenskih tleh tedaj deloval vrhunsko in bil zgled tudi drugim državam.
»Partizanske enote so se borile na gverilski način, bile so majhne in mobilne, zato s seboj niso mogle imeti ranjencev. Za optimalno delovanje pa je bilo zanje nujno, da so lahko ranjence poslale ali pospremile na varno v partizanske bolnice. To v tistem času nikakor ni bilo samoumevno. In Slovenci smo bili v evropskem vidiku nekaj posebnega, nikjer drugje niso imeli sanitetne službe organizirane na tako visoki ravni. Borci so se namreč zavedali, da če bodo ranjeni, bodo zanje poskrbeli, jih umaknili na varno in zdravili.«
Kočevski rog kot zibelka konspirativnih bolnišnic
Da se je sistem partizanske sanitete razvil v Kočevskem rogu, ni bilo nobeno naključje, pač pa plod iznajdljivosti. Kočevski rog je največje strnjeno gozdnato območje pri nas, zato je bil tedaj idealen za območje konspirativnih bolnišnic. Bolnice so gradili globoko v gozdu, da bi bile čim bolj skrite pred sovražnikovimi očmi. Med drugo svetovno vojno so v Kočevskem rogu zgradili 24 partizanskih bolnic, ki so bile povezane v Slovensko centralno vojno partizansko bolnico.
Mreža je bila razpredena po celotnem območju današnje Slovenije, toda iz objektivnih razlogov so bili ponekod centri močnejši. Slovenska centralna vojna partizanska bolnica je sprejela okrog 10.000 pacientov (70 odstotkov ranjencev in 30 odstotkov bolnikov), sovražnik jih je našel in usmrtil le 21. Ker so jo Italijani kmalu zatem požgali, so člani odporniškega gibanja v poraščenih vrtačah začeli z gradnjo novih, konspirativnih bolnic.
Organizacija in kadri: iznajdljivost v pomanjkanju
Na samem začetku je primanjkovalo vsega, tako zdravnikov, bolničarjev kot zdravil, obvez, materiala in prostorov. Niti usposobljenega in šolanega zdravstvenega kadra druge republike niso imele dovolj, kar je bila še ena prednost slovenskih partizanskih bolnic. Opozoril je na to, kako požrtvovalno in pogumno je moralo tedaj biti medicinsko osebje, da je tvegalo življenje za neznance.
Sama saniteta je delovala v partizanskih enotah, vendar so te tesno sodelovale s stacionarnimi skritimi partizanskimi bolnicami. Primeren prostor zanjo je našel dr. Pavel Lunaček.
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik: razvoj, prostori in zdravljenje
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik je predstavljala prvo bolniško postojanko na Rogu, ki ni bila zgrajena v globoki vrtači, ampak skoraj pod vrhom hriba. Built just below the summit, it was the first medical post to built in Kočevski Rog. In Autumn 1943 only two huts were built - two dormitories and an outdoor kitchen. Until the end of the war, eight buildings were erected.
Partizarska bolnišnica Zgornji Hrastnik je bila zgrajena februarja 1943 v odročnih gozdovih Kočevskega Roga. Sprva je bila le zasilna postojanka, ki pa se je postopoma razširila v pomembno zdravstveno ustanovo. Dostop do bolnice je potekal po stari poti, mimo podrtega hloda in nato po ozki stezi skozi gosto grmovje, kar je še dodatno poudarjalo njeno skritost. The hospital was accessible through an old log and a trail leading to a narrow path.
V manj kot letu in pol delovanja je bolnica oskrbela več kot 400 ranjencev, večinoma s težkimi poškodbami. In less that a year and a half more that 400 wounded, most of them gravely, were treated there. Of the wounded 69 died and were buried in the nearby cemetary. 69 ranjencev je v bolnišnici umrlo, pokopani pa so na grobišču v bližini bolnišnice. Zgornji Hrastnik Hospital is located in Kočevski Rog.
Vzpostavitev kirurgije: »aseptika« in »septika«
Konec decembra leta 1943 je vodenje bolnice prevzel dr. Janez Milčinski - Peter. In December 1943, Dr. Janez Milčinski became head of the hospital and immediately started its expansion. Pod njegovim vodstvom se je bolnica začela širiti in preoblikovati v pomembno zdravstveno ustanovo za težje ranjence, ki so potrebovali zahtevne operacije.
Ključna pridobitev je bila izgradnja nove operacijske barake, ki so jo poimenovali "aseptika". The first new hut was the operating hut, called »aseptic«. It has a operating table and iz became a model for future hospitals in Rog. The hut has two corner windows that enabled more daylight during operating procedures. Z izgradnjo "aseptike" se je v partizanskih bolnišnicah prvič jasno ločila aseptična od septične kirurgije, kar je predstavljalo velik napredek v takratni medicinski praksi. With the construction of the »aseptic« the aseptic and septic surgery were separated fort he first time in Partisan hospitals. Konec februarja leta 1944 so zgradili še veliko barako za ranjence, kjer so izvajali manjše operacije in bakteriološke preiskave, imenovano "septika".
Baraka za ranjence (»septika«) v bolnici Zgornji Hrastnik, ki je še danes ohranjena. Pacient na prvem ležišču ima improvizirano ekstenzijsko opornico za zdravljenje strelnega preloma stegnenice; april 1944.
Življenje in delo v skritih postojankah
Bolnica Jelendol je zasnežena. Levo je baraka za ranjence, desno kuhinja; marec 1944. Bolničar in bolničarka vodita ozdravela ranjenca z zavezanimi očmi iz bolnice do javke, od koder se bosta vrnila v enoto; poletje 1944. Barak namreč niso mogli postaviti kar kamorkoli.
Zaradi svoje edinstvene vloge in dobro ohranjenosti je bolnišnica Zgornji Hrastnik kulturni spomenik državnega pomena. Dve, obe nosita simbol kulturne dediščine, sta na ogled še danes.
Porodnišnica Spodnji Hrastnik: unikum odporniškega gibanja
Nadvse zanimiva je zgodba o porodnišnici v Spodnjem Hrastniku. Še posebej zanimiva zgodba je povezana s porodnišnico v Spodnjem Hrastniku. Avgusta leta 1943 je najprej nastala bolnica, aprila 1944 so jo razširili s porodno sobo, kopalnico in prostorom za matere in novorojenčke, nato pa še z manjšo barako za upravnika bolnice in komisarja ter septično porodno barako s posteljami za porodnice, ki so imele gnojne rane.
Porodnišnico je naprej vodila dr. Božena Grosman, za njo pa dr. V porodnišnici Spodnji Hrastnik, kot je zapisal zgodovinar Blaž Štangelj v katalogu k razstavi Zdravljeni v zavetju gozda, se je med majem 1944 in marcem 1945 rodilo 45 otrok; trije novorojenčki so umrli.
Zanimivo je, kako so otroke od začetka navajali na red, tišino in disciplino, izogibali so se razvajanju s pestovanjem, kot v poglavju o porodnišnici Štangelj navaja dr. Boženo Grosman: »Tega nista hotela razumeti niti komisar Stane in bolničar Tine, oba borca iz leta 1941, ki sta na skrivaj vzela v roke včasih namesto puške kakega otroka. Dojenčkom nismo mogli ukazati, naj molče, navadili pa smo matere, da so otroke nasitile, potem pa pustile mirno spati. Nekako nam je to uspelo.«
Varnost, logistika in oskrba mater
Sama saniteta je delovala v partizanskih enotah, vendar so te tesno sodelovale s stacionarnimi skritimi partizanskimi bolnicami. Mreža je bila razpredena po celotnem območju današnje Slovenije, toda iz objektivnih razlogov so bili ponekod centri močnejši.
Primerjava v številkah
| Enota | Obdobje delovanja | Glavne značilnosti | Obravnavani | Opombe |
|---|---|---|---|---|
| Zgornji Hrastnik | 1943-1945 | Prva postojanka skoraj pod vrhom hriba; »aseptika« in »septika« | >400 ranjencev; 69 umrlih | Kulturni spomenik državnega pomena |
| Spodnji Hrastnik (porodnišnica) | 1943-1945 | Porodna soba, kopalnica, prostori za matere in novorojenčke | 45 rojstev; 3 smrti novorojencev | Edinstven primer v odporniškem gibanju |
| SVPB (mreža) | 1942-1945 | 24 bolnic v Kočevskem rogu | ~10.000 pacientov | Le 21 odkritih in usmrčenih |
Spomin, dediščina in muzejska predstavitev
Do konca 50. let so objekti z nekaj redkimi izjemami propadli. Zgodovinar Matej Rifelj je na vprašanje, zakaj je pomembno, da danes ohranjamo spomin na delovanje partizanskih bolnic in skrbimo za dediščino, ki je še ostala iz tedanjih časov, odgovoril: »Zgodba partizanske sanitete govori o požrtvovalnosti tako medicinskega kadra kot domačinov, ki so pomagali pri oskrbi, in o humanosti vseh vpletenih. Treba se je pokloniti pogumu tistih ljudi in ceniti, da so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za to, da so pomagali soborcem, sonarodnjakom.«
Razstava Zdravljeni v zavetju gozda: partizanske bolnice v Kočevskem rogu je do 1. decembra na ogled v Cerkljanskem muzeju. Na razstavi Zdravljeni v zavetju gozda je na ogled več kot sto predmetov, med njimi oprema kirurške barake, kirurški in zobozdravstveni instrumentarij. Razstavljenih je več kot sto predmetov, med njimi oprema kirurške barake, kirurški in zobozdravstveni instrumentarij, opornice, zdravila, medicinska oprema in fragmenti nekdanjih bolnic.
V širšem kontekstu: Partizanska bolnica Franja
Partizanska bolnica Franja je enkraten spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz druge svetovne vojne. Kot ilegalna bolnišnica je v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem delovala med decembrom 1943 in majem 1945. Partizanska bolnica Franja je bila ena od številnih ilegalnih bolnišnic in ena redkih, ki se je kot pomnik in spomenik ohranila do današnjih dni.
Vrh delovanja partizanske zdravniške službe so bile ilegalne partizanske bolnišnice. V več kot 120 slovenskih bolnišnicah se je zdravilo več kot 15.000 ranjencev. Druga odporniška gibanja v Evropi tako organizirane zdravstvene oskrbe niso poznala. Kljub izrednim razmeram je bila medicinska oskrba na visoki ravni.
Ko jo je leta 2007 poplava skoraj v celoti uničila, je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev o njeni popolni rekonstrukciji. Leta 2015 je Partizanska bolnica Franja prejela Znak evropske dediščine.
Obisk in orientacija na terenu
Zgornji Hrastnik Hospital is located in Kočevski Rog. If you are traveling on the Podturn - Črmošnjice road, towards Črmošnjice, turn right towards Komarna vas. Drive about 3.5 km to the Gače ski resort and continue on to Komarna vas. Drive about 1.3 km then turn right and after 20 m left onto the gravel road, follow the signpost to Baza 20. After 1.5 km, turn left. Drive another 1.5 km. At the intersection, you will see an info board for Partisan hospitals in Kočevski rog. Leave the car here and continue on foot. After 100 m a graveyard will be visible to your right.
Dve, obe nosita simbol kulturne dediščine, sta na ogled še danes. Bolničar in bolničarka vodita ozdravela ranjenca z zavezanimi očmi iz bolnice do javke, od koder se bosta vrnila v enoto; poletje 1944.
tags: #partizanska #bolnisnica #in #porodnisnica #dolenji #hrastnik