Porodniška med študijem prava in postopek uveljavljanja pravic za študentske mame

Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Materinski dopust traja 105 dni. Nastop materinskega dopusta se začne 28 koledarskih dni pred predvidenim datumom poroda (PDP). Vlogo za uveljavitev dopusta in nadomestila pa lahko bodoča mamica na centru za socialno delo (CSD) odda največ 60 dni in najmanj 30 dni pred predvidenim datumom poroda.

Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta. Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka.

Posebnosti za študentske družine in študentske mame

Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino. Študentske družine so združene v Klubu študentskih družin Slovenije. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. To določilo izhaja iz Zakona o visokem šolstvu (ZVis, 70. člen): »Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka«.

V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Statut Univerze v Ljubljani (240. člen) govori o mirovanju statusa študenta: »Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«

Pravice študentske mame po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) so pravice študentske mame naslednje: Študentske mame, ki niso upravičene do starševskega nadomestila (porodniško nadomestilo oziroma nadomestilo za nego in varstvo otroka) in ga ne bodo izkoristili tudi očetje otroka, prejemajo starševski dodatek eno leto od rojstva otroka. Študentske mame so obvezno pokojninsko zavarovane. Starševsko nadomestilo pa lahko prejemajo le osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po zgoraj omenjenem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.

Študentske mame so obvezno pokojninsko zavarovane. Starševski dodatek pripada staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, v nekaterih primerih pa ima to pravico oče otroka (mednje sodi npr. smrt mame). Po 77. dnevu ima pravico do starševskega dodatka eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka. Ta pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka. Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Starševski dodatek znaša 252,04 evra mesečno, uveljavlja pa se ga največ 30 dni pred predvidenim rokom poroda in najkasneje 30 dni po rojstvu otroka.

Štipendije in vpliv materinstva na štipendijsko razmerje

Dodeljevanje republiških oziroma državnih štipendij ureja zakonodaja in pristojni centri za socialno delo. Pravilnik o štipendiranju določa, da se starševstvo šteje kot razlog za uporabo nekaterih izjem: če je kandidat postal roditelj in skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo partner in otrok, kar pomeni, da v vlogi za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov staršev, temveč samo lastne, otrokove in partnerjeve (če ga ima). Študent starš lahko vlogo za štipendijo vloži tudi kadarkoli med letom v roku 30 dni od otrokovega rojstva, saj gre za povečanje števila družinskih članov.

42. člen pravilnika pravi, da »štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva.« Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uveljavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj je izplačilo štipendije v absolventskem stažu omejeno na eno študijsko leto.

47. člen določa obveznost štipendista, da obvesti štipenditorja o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo v roku 8 dni od nastanka spremembe, še zlasti: prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste ali področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje. Center za socialno delo po uradni dolžnosti razveljavi odločbo in ponovno odloči na podlagi spremenjenih okoliščin.

Denarna pomoč in otroški dodatek

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebujete potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti!

Otroški dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Osnovni pogoj je državljanstvo RS ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti. Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek pojdite na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva; sicer se pravica prizna z dnem vložitve zahtevka. Vlogo je treba vsako leto obnoviti.

Denarna socialna pomoč, izredna pomoč in preživnina

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija. Ker so študente do določene starosti v času študija dolžni preživljati starši, si moraš najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč.

Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Minimalni dohodek se prišteva po kriterijih: prva odrasla oseba 1, vsak naslednji družinski član 0,7, otrok do 18 let ali redno šolo 0,3. Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 % osnovnega zneska. Na CSD dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči; treba ga je vložiti do 20. dne v mesecu. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno in se najprej dodeli največ za tri mesece; po izteku je treba ponovno zaprositi (največ za šest mesecev).

Izredna denarna socialna pomoč (IDSP) se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi zaradi izrednih stroškov, na nastanek katerih posameznik ali družina ni mogla vplivati. IDSP je namenjena preživetju v izrednih okoliščinah, čeprav je že dodeljena DSP ali obstajajo dohodki nad cenzusom.

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice: otroka je treba preživljati do 18. leta, če pa se redno šola, do 26. leta. Če starši ne morejo zagotoviti dovolj sredstev, je otrok upravičen do pomoči države. Dogovor o preživnini za odraslega mlajšega od 26 let lahko skleneš z starši pri notarju, sicer moraš vložiti tožbo na pristojno okrožno sodišče. Za preživnino za otroka oddata starša vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok na okrožno sodišče.

Praktični koraki: kje in katere dokumente oddati

Vlogo za izrabo pravice do nadomestila za materinski in starševski dopust je treba oddati na Centru za socialno delo, na področju katerega imate stalno prebivališče. Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Vlogo za porodniški dopust je smiselno oddati v predpisanem roku (med 60 in 30 dni pred porodom), saj s tem pravočasno uredite tudi pravico do pomoči ob rojstvu otroka, ki znaša 441,60 EUR.

Pred rojstvom otroka je v primeru zunajzakonske skupnosti priporočljivo urediti tudi predhodno priznanje očetovstva, kar lahko starša storita na Upravni enoti ali na CSD. Center za socialno delo vam izroči vse obrazce in vas opozori na obveznosti do delodajalca ter seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter posledicami zamude rokov.

Roki za uveljavljanje pravic (povzetek)

• Materinski dopust: vloga največ 60 dni in najmanj 30 dni pred PDP; nastop 28 dni pred PDP.
• Pomoč ob rojstvu otroka: največ 60 dni pred PDP ali najkasneje 60 dni po rojstvu.
• Starševski dodatek (študentski starši): največ 30 dni pred PDP ali najkasneje 30 dni po porodu.
• Obvestilo štipenditorja o spremembah: v roku 8 dni od nastanka spremembe.

Ali ostati študentka ali poiskati zaposlitev?

Odločitev med nadaljevanjem študija (z morebitnim absolventskim stažem ali podaljšanjem statusa zaradi materinstva) ali prekinitev statusa in iskanje zaposlitve je osebna in je treba upoštevati več dejavnikov. Dejstvo je, da kot študentski mamici ne pripadajo porodniška, ki bi jo prejemala zaposlena oseba. Je pa res, da kot študentki pripadajo druge ugodnosti: podaljšanje študentskega statusa za vsakega živorojenega otroka, možnost uveljavljanja starševskega dodatka, otroškega dodatka in socialne pomoči ob izpolnjenih pogojih.

V primeru iskanja zaposlitve morate upoštevati tudi tveganja: zaposlitev noseče osebe predstavlja za delodajalca določeno tveganje, vendar vam to ne preprečuje, da bi našli službo. Preverite, katere pravice bi imeli kot zaposlena oseba (materinsko nadomestilo, starševski dopust z nadomestilom) v primerjavi s pravicami kot študentka (starševski dodatek, štipendijska pravila, socialna pomoč). Če razmišljate o vstopu v delovno razmerje prek študentskega servisa, upoštevajte, da prispevki za študentsko delo ne prinašajo pravice do starševskega nadomestila, saj je pravica povezana s plačanimi prispevki za starševsko varstvo.

Specifika za samostojne podjetnice in tiste z s.p.

Podjetnica ob plačilu prispevkov za svoj s.p. plača tudi znesek za starševsko varstvo (STV), ki se obračuna glede na zavarovalno osnovo. Materinsko nadomestilo: prvih 105 dni se šteje kot materinsko nadomestilo in ga lahko izkoristi le mati; znaša 100 % osnove. Starševsko nadomestilo: nadaljnjih 260 dni boste prejemali starševsko nadomestilo v višini 90 % osnove. Osnova za izračun je pomembna in temelji na prispevkih plačanih v zadnjih 12 mesecih.

V času trajanja porodniškega dopusta ne smete delati, ni pa vam treba s.p.-ja zapreti. Če se odločite, da med porodniškim ne boste poslovali, s.p. »miruje«. Ena obveznost ostaja: vsak mesec je treba oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« navede razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi odločbe CSD zaprosite za znižanje akontacije.

Trajanje in višina nadomestil ter podaljšanja dopusta

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5-kratnik povprečne bruto plače. Osnova za nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova iz predpreteklega meseca pred vložitvijo prve vloge za dopust.

Starševski dopust skupaj traja 320 dni (160 dni za vsakega starša). Mati lahko očetu prepusti 100 dni (skupno 260 dni), 60 dni pa je neprenosljivih. Starševski dopust se podaljša v primerih rojstva dvojčkov, nedonošenčka, več otrok v družini ali če otrok potrebuje posebno nego.

Podpora in kje po pomoč

Za osebno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in reševanje dilemm se lahko obrnete na strokovnjake na območnem centru za socialno delo. Center izroči potrebne obrazce, poda informacije o obveznostih do delodajalca in nadaljnjem postopku. Za vprašanja o štipendijah, socialni pomoči in specifičnih izračunih se prav tako obrnite na CSD ali na spletne strani MDDSZ. Če niste prepričani, katera možnost je za vas najboljša, se vsekakor posvetujte z računovodjo (če imate s.p.) ali s svetovalci za študentske družine.

Tabela (povzetek najpomembnejših pravic in roki)

Za konkretne izračune nadomestil in pomoč pri odločitvi, ali ostati študentka ali poiskati zaposlitev, svetujemo, da si pridobite osebne podatke o vaših dohodkih, prispevkih in družinski situaciji ter jih skupaj s strokovnjakom preučite. Pri tem je pomembno, da upoštevate tudi obveznosti očeta otroka, možnosti preživninskih zahtevkov in druge vire finančne podpore.

Za dodatne informacije in obrazce se obrnite na: MDDSZ (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) ter na vaš lokalni center za socialno delo (CSD).

tags: #porodniska #v #casu #studija