Poslušanje glasbe med nosečnostjo ne bo imelo le pomirjujočega učinka na nosečnico, ampak bo pozitivno vplivalo tudi na nerojenega otroka. Plodovnica odlično prevaja zvok, zato otroček sliši svojo mamico in očija ter se različno odziva na različne zvoke. Oko 16. ali 18. tedna nosečnosti malček prvič zasliši zvok. Do 24. tedna se ušesa hitro razvijajo in dokazano je, da dojenčki obrnejo glavo kot odgovor na glasove in zvoke. Znanstveniki so ugotovili, da otrok v maternici zazna zvok že od 20. tedna nosečnosti naprej in se nanj odziva. V tretjem trimesečju bo dojenček zagotovo slišal glasbo, ki jo predvajate.
Kako in kdaj plod sliši glasbo
V drugem trimesečju plod začne zaznavati prve zvoke z receptorji na koži. Natančneje med 17. in 20. tednom plod razvije čutila, tudi sluh. Na zvok postane odziven med 20. in 24. tednom nosečnosti. Šele v petem mesecu nosečnosti otrokovi možgani lahko celovito obdelajo zvok. V tretjem trimesečju vaš otrok zagotovo sliši glasbo, ki jo predvajate. Pri 26. tednih nosečnosti se plodu pospeši srčni utrip, ko zasliši glasbo, pri 33. tednih pa se že odziva na glasbo. Plod prepozna svoj materni jezik in razloči glas svoje matere od drugih glasov. Zanimivo je tudi to, da se glasbe in pravljic, ki mu jih predvajamo oz. beremo v nosečnosti, otrok spominja in prepozna še 4 mesece po porodu.
Kaj plod čuti prej, kot sliši
Ušesa se pri plodu začnejo razvijati že nekaj tednov po spočetju, vendar še štiri mesece niso toliko razvita, da bi plod slišal. Kljub temu otrok čuti zvok že mesece, preden ga dejansko tudi sliši. Otroka bo najbolj pomiril in hkrati razveselil prav vaš glas in vaše petje. Ko mati glasno bere, njen glas na nerojenega ali novorojenega otroka deluje pomirjujoče in zmanjšuje njegov srčni utrip. Dokazano je, da intonacija glasu vpliva na slušno učenje, zaradi česar novorojenček prepozna materin glas in ga vzljubi.
Kakšno glasbo izbrati?
Kakšno glasbo naj posluša nosečnica? Klasična glasba, nežni zvoki, kot so uspavanke, in čudovite melodije, ki vzbujajo srečo, so zasnovane tako, da pomirjajo, saj gre za preproste, ponavljajoče se melodije. Takšna glasba naj bi pomagala stimulirati otrokov slušni sistem in spodbujati zdrav razvoj možganov. Poslušajte sproščujočo glasbo, ki bo pomirjala tako vas kot otroka in vas že pred rojstvom zbližala z njim, visoko strukturirana klasična glasba (npr. Mozart) pa bo pozitivno vplivala tudi na razvoj otrokovih možganov. Otrok lahko posluša in razume glasbo različnih stilov. Ne omejujte ga na poslušanje popularne glasbe, temveč mu dovolite, da posluša tudi klasično, kvalitetno glasbo: Mozarta, Orffa, Bacha, ljudsko glasbo ipd.
Mozartov učinek - mit ali resničnost?
Leta 1993 so objavili raziskavo, da poslušanje predvsem Mozartovih skladb pozitivno vpliva na še nerojenega otroka. Takrat je to povzročilo pravi preobrat, prodajati so začeli zgoščenke, namenjene nosečnicam, na katerih je bila posneta izključno Mozartova glasba. A raziskava, ki je bila opravljena takrat, je zajemala le 36 najstnikov, ki so jim med reševanjem testa vrteli Mozarta. Na podlagi dobljenih rezultatov pa so objavili, da njegova glasba ugodno vpliva na inteligenco. Nedavne študije, ki so zajemale 3 tisoč prostovoljcev, pa so ovrgle to trditev. Niso našli nobenih dokazov, da naj bi le ta glasba vplivala na dojenčkov razvoj. Študija Univerze na Dunaju, ki jo je vodil raziskovalec inteligenčnega količnika Jakob Pietschnig, prav tako ovrže povezavo med inteligenco in poslušanjem klasične glasbe. "Ne, inteligence otroka zelo verjetno ni mogoče razvijati že med nosečnostjo z usmerjenimi slušnimi dražljaji," pravi nevroznanstvenica Veronika Schöpf.
Zakaj dojenček brca ob glasbi?
Zakaj dojenček brca, ko mati posluša glasbo? Ni jasnega odgovora, vendar obstaja nekaj možnih razlag. Mogoče je, da glasba stimulira njihov živčni sistem, zaradi česar se v odgovor premaknejo. Možno je tudi, da poskušajo plesati: ustvarjajo ritem z brcanjem v skladu z glasbo. Ena od raziskav je dokazala, da hrup, usmerjen proti trebuhu nosečnice, pri plodu v tretjem tromesečju izzove grimase in obnašanje, ki spominjajo na jok. Med opazovanjem štiridimenzionalnih posnetkov, narejenih z ultrazvokom, so britanski strokovnjaki ugotovili, da se otroci v 24. tednu nosečnosti lahko smejijo.
Nežna zdravilna glasba za zdravje in pomiritev živčnega sistema, globoka sprostitev
Tveganja poslušanja glasbe prek slušalk in prekomeren hrup
Pomembno je, da se nosečnice izogibajo preglasni ali agresivni glasbi, saj lahko to povzroči stres tako zanje kot za dojenčka. Prav tako nikoli ne polagajte slušalk neposredno na trebuh. Znanstveniki so ugotovili, da so glasni zvoki, ki dolgotrajno delujejo na plod, škodljivi za njegov sluh. Sem spada tudi glasna glasba, ki prek slušalk prodira skozi trebušno steno do otroka (po podatkih SZO je nastavitev glasnosti predvajane glasbe običajno med 75 in 105 dB). Čeprav je plod relativno dobro zaščiten s plodovnico in trebušno steno, lahko reden in vztrajen zelo glasen hrup (nad 90 dB) povzroči prirojeno izgubo sluha. Na žalost, študija Karolinskega inštituta v Stockholmu kaže na možno povezavo med poklicnim hrupom med nosečnostjo in močjo sluha otroka. Podatki kažejo, da je bilo tveganje za okvaro sluha za 80 odstotkov višje pri tistih otrocih, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene močnemu hrupu, v primerjavi s tistimi, ki so devet mesecev preživele v mirnem okolju. Švedski raziskovalci priporočajo, da se ženske med nosečnostjo izogibajo ravni hrupa nad 80 dB.
Praktični nasveti glede glasnosti in uporabe slušalk
- Ne polagajte slušalk neposredno na trebuh.
- Izogibajte se dolgotrajnemu izpostavljanju glasnim zvokom nad približno 80-90 dB.
- Če se mati ob poslušanju glasbe pri zmerni glasnosti počuti dobro, se ob tem sproščajo pomembni hormoni sreče.
- Otroka, ki raste v trebuščku, ne zanima, kdo je Mozart in koliko bo njegov IQ; zanima pa ga, kdo sta njegova mama in oče.
Pozitivni učinki glasbene terapije in raziskovalne ugotovitve
Glasba pomirja, spodbudi gibanje in srčni utrip že v maternici. Ženske, ki so v času nosečnosti uporabljale glasbeno terapijo, so bile manj podvržene stresu, ki lahko vodi v otožnost, anksioznost ali celo depresijo. To so dokazale tri študije. Otroci, ki so v času nosečnosti izpostavljeni določeni glasbi, jo proti koncu nosečnosti že prepoznajo, kar jih lahko zelo umiri. Tudi med samim porodom ter po njem jih znana glasba pomiri, ob njej pa se počutijo varnejše. V treh raziskavah so dokazali, da ima glasbena terapija med porodom pozitiven učinek na žensko, saj se med poslušanjem glasbe osredotoča na njen ritem, melodijo ali besedilo, kar vpliva na hitreje minljiv čas, znosnejše popadke in občutek boljše dejavnosti. Poslušanje glasbe po porodu predvsem vpliva na psihična stanja posameznic, kot so otožnost, anksioznost ter poporodna depresija in ki so v današnjem času precej pogoste. To je bilo dokazano v dveh študijah.
Učinki, ki jih raziskave omenjajo
| Učinek | Opomba iz študij |
|---|---|
| Manj stresa pri materi | Tri študije so pokazale zmanjšanje stresa z glasbeno terapijo |
| Prepoznavanje glasbe po rojstvu | Otrok prepozna glasbo in pravljice, predvajane v maternici, do 4 mesece po porodu |
| Pomirjanje med porodom | Tri raziskave: bolj znosni popadki in občutek vključenosti |
| Vpliv na psihično stanje po porodu | Dve študiji: zmanjšanje otožnosti, anksioznosti in poporodne depresije |
Praktične smernice za bodoče starše
Otroka naj posluša glasbo minuto ali dve, ne pa 20 minut, saj še ni zmožen daljše koncentracije. Pokažite mu, da je tovrstna glasba všeč tudi vam in še raje jo bo sprejemal. Če se mamica počuti dobro in sproščeno na koncertu, bo tako občutil tudi njen dojenček, če jo Mozart živcira, bo vznemirjen tudi sam. Zato dragi bodoči starši, čim več govorite, pojte, berite pravljice, predvsem pa imejte se radi. Nosečnice pa poskrbite za dovolj tekočine, zdravo se prehranjujte, telovadite, spite, smejte se … Počnite to, kar vas veseli.
Glasbena terapija kot neinvazivna metoda
Glasbena terapija je metoda, ki je čedalje bolj popularna po celem svetu in se je nedolgo nazaj pričela razvijati kot samostojna disciplina, v katero sta vključena glasbeni terapevt in posameznik. Namen glasbene terapije v nosečnosti je predvsem preprečevanje psiholoških stanj, ki so v teh obdobjih problematična. Dokazani so pozitivni učinki tako na žensko kot na njenega otroka, hkrati pa je glasbena terapija popolnoma neinvazivna metoda oziroma terapija. Ugotovili so, da so novorojenčki zapomnili različico pesmi Twinkle, Twinkle Little Star, ki so jim jo predvajali v maternici, in se odzvali drugače, ko so jim predvajali druge različice.
Veliko je raziskav o vplivu materinega glasu na nerojenega otroka. Ko mati glasno bere, njen glas na nerojenega ali novorojenega otroka deluje pomirjujoče in zmanjšuje njegov srčni utrip. Dokazano je, da intonacija glasu vpliva na slušno učenje, zaradi česar novorojenček prepozna materin glas in ga vzljubi.
Zaključni nasveti za varno in koristno poslušanje glasbe
- Poslušajte sproščujočo glasbo, ki bo pomirjala tako vas kot otroka.
- Izogibajte se preglasni in agresivni glasbi ter dolgotrajnemu izpostavljanju močnim basom.
- Ne polagajte slušalk neposredno na trebuh in omejite glasnost na varne ravni.
- Več govorite, pojte in berite pravljice - otrok bo najbolj pomirjen z vašim glasom.
- Če vas glasba veseli, bo to pozitivno vplivalo tudi na otroka.
tags: #poslusanje #glasbe #prek #skusalk #v #nosecnosti