Prekomerno polivanje pri dojenčku: vzroki in nasveti

Polivanje (bljuvanje) ali regurgitacija je pogosta težava dojenčkov v prvem letu življenja, ki se kaže kot nehoteno vračanje materinega mleka oziroma hrane iz želodca v požiralnik. Pojavi se navadno takoj oziroma kmalu po obroku (pri podiranju kupčka), redkeje med spanjem. Značilno za polivanje je, da želodec »brez vsakega napora« zavrne vsebino in jo potisne v požiralnik.

Kaj je polivanje in kako ga razlikujemo od bruhanja

Polivanje pri dojenčku se kaže kot nehoteno vračanje zaužite hrane (mleka) iz želodca v požiralnik, hrana se pri tem posledično polije iz ust ali nosu. V knjigah in drugi literaturi lahko zaslediš tudi izraza bljuvanje in regurgitacija, ki ju lahko izmenično uporabljamo, ko govorimo o polivanju. Največkrat se pojavi takoj ali kmalu po obroku, redkeje med spanjem. Ker je polivanje neželen dogodek, lahko dojenček polije tudi med smejanjem, kašljanjem, jokom ali spahovanjem.

Ne zamenjujte polivanja in bruhanja. Pri bruhanju se močno krčijo tudi trebušne mišice, želodčna vsebina pa se izloči v loku. Medtem ko dojenček poliva brez napora in mu zaužito mleko teče iz ust, je pri bruhanju prisoten napor, saj se trebušne mišice močno krčijo, hrana pa se izloči v loku. Bruhanje skoraj nikoli ni samostojen pojav, ampak le simptom težav, s katerimi se spopada otrok.

Kako prepoznati polivanje

• Redno poliva vsaj dvakrat na dan.
• Poliva vsaj tri tedne zapored.
• Otrok je mlajši od enega leta.
• Polivanja ne spremljajo spremembe vedenja ali simptomi bolezni.

Količina polite hrane se razlikuje med dojenčki. Nekaterim iz ust priteče le majhna količina mleka, drugi polijejo skoraj cel obrok (oz. je tako vsaj videti). V večini primerov dojenčki polijejo le za čajno žličko hrane. Če dojenček kljub polivanju normalno pridobiva težo in ne kaže sprememb vedenja, si lahko brez skrbi. Polivanje redko spremljajo drugi simptomi. Če opaziš kakršne koli druge spremembe pri otroku, je priporočen obisk zdravnika, ki bo dojenčka pregledal in opozoril na morebitne težave.

Vzroki za polivanje

Razlog za polivanje se največkrat skriva v nerazviti mišici zapiralki na spodnjem delu požiralnika. Je mišica med želodcem in požiralnikom, ki je pri majhnih otrocih še prešibka, da bi omejila vstop hrane nazaj v požiralnik in proti ustom. Želodec dojenčka se še ne zna pravilno prazniti v črevesje, zato je treba počakati, da se prebavila do konca razvijejo.

Poleg slabšega delovanja mišice zapiralke je vzrok za polivanje tudi v dodatnem pritisku, ki ga občuti zaradi več različnih dejavnikov:

• Prehitro zaužita prevelika količina hrane: med hranjenjem lahko dojenčki prehitro pojedo preveč hrane. Največkrat se to zgodi, ko ima mamica preveč mleka in je otrok tako lačen, da kar golta hrano. Pri tem lahko požre tudi zrak, kar povzroči bolj pogosto polivanje.
• Motnje med hranjenjem: različni dejavniki v okolici lahko zmotijo dojenčka med hranjenjem. Ta preneha z dojenjem, se ozira okoli in pogoltne večje količine zraka, kar vodi do polivanja.
• Občutljivost na določeno hrano: prehrana doječe mamice ali občutljivost otroka na kravje mleko sta lahko vzrok pogostega polivanja.
• Dojenčki lahko polivajo več kot šestkrat na dan, nekateri tudi 12-krat.

Kdaj je polivanje razlog za skrb

Bljuvanje je normalen pojav pri hranjenju otrok v prvih mesecih. Otroček, ki le poliva, in je srečen pred hranjenjem, med njim in po njem, lahko redno pridobiva telesno težo in nima nobenih drugih simptomov slabega počutja. V nekaterih primerih se lahko zgodi, da polivanje ni samostojen pojav, temveč le eden od simptomov akutne bolezni - gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB).

K zdravniku se odpravita, če poleg polivanja opaziš še:

• izgubo telesne teže dojenčka,
• nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbata,
• težave pri požiranju,
• zavračanje hrane ali izgubo apetita pri dojenčku,
• bruhanje, zatikanje hrane,
• jokanje, razdraženost ali splošno prizadetost.

Veliko bolezni ima lahko podobne simptome, zato je nujen obisk zdravnika, ki bo ocenil stanje in predlagal zdravljenje.

Preprosti ukrepi in vsakodnevni nasveti

Verjetno si do sedaj imela občutek nemoči in brezupa, a obstajajo različni načini, da polivanje umiriš ali celo preprečiš. Pomembno je, da poznaš vzroke polivanja in prevzameš nekatere navade, ki bodo tebi in najmlajšemu družinskemu članu olajšale skupen vsakdan.

• Dojenček naj uživa manjše obroke večkrat na dan. Ne sili ga, da do konca spije stekleničko mleka.
• Spremeni položaj dojenja. Poskusi dojiti v napol sedečem položaju, dojenčka pa položi na trebušček, da ima glavo dvignjeno nad telesom.
• Dojenček naj po hranjenju ostane v dvignjenem položaju in ga ne položi v posteljico. Najboljše ga je vsaj 30 minut po hranjenju pestovati čez ramo, brez dodatnih aktivnosti.
• Redno »podirajta kupčke«, in sicer med hranjenjem ter tudi takoj po njem, da se izloči zrak v trebuščku. Poskusi dojiti v mirnem in sproščenem okolju, kjer ni motečih dejavnikov.
• Prenehaj kaditi (oz. če res moraš, vsaj ne v bližini otroka).
• Pleničke in oblačila naj dojenčka ne zategujejo okoli trebuha.
• Cucelj na steklenički zamenjaj, saj je lahko prevelik in zaradi njega dojenček zaužije velike količine zraka.
• Bodi pozorna na svojo prehrano. Če opaziš reakcijo na nekatero hrano, jo za 14 dni testno izloči iz jedilnika po posvetu s pediatrom.

Pomembno je tudi, da dojenček po hranjenju podre kupček. To pomeni, da ga imate v pokončnem položaju približno 15-30 minut. Pomembno je, da mu pridržite glavo, ki jo mora imeti višje od želodca. Če dojenček kljub polivanju lepo napreduje in pridobiva na teži, obisk pediatra ni nujen.

Prehrana in zgoščevanje

Pri preprostem polivanju je dovolj že prilagojena prehrana. Strokovnjaki Evropskega združenja pediatrov, gastroenterologov, hepatologov in nutricionistov (ESPGHAN) priporočajo, da se dojenčkom, ki jih muči polivanje, daje zgoščena hrana. Na tržišču je mogoče kupiti riževo sluz ali mlečne formule z oznako AR, ki imajo primerno sestavo za dietetsko uravnavanje pri dojenčkih, ki pogosto polivajo. Vendar je potrebna pazljivost! Hrana ne sme biti pregosta, saj se tako lahko upočasni prebava, nevarnost za polivanje pa še poveča. O pravilnem ukrepanju se posvetuj s svojim pediatrom.

Če sumite na alergijo ali preobčutljivost na kravje mleko (KML), lahko zdravnik predlaga opustitev KML iz prehrane doječe matere ali prehod na specializirano formulo (npr. ADC ali hipoalergene formule) ter po potrebi dodatne preiskave. Če se pojavijo znaki vnetja požiralnika ali če otrok slabo pridobiva na teži, bo zdravnik priporočil nadaljnje preiskave in zdravljenje.

Praktični nasveti za starše - priprava na polivanje

• Na ramo položi krpo ali brisačko, kadar imaš v naročju dojenčka.
• Dojenčka obleci v spalne pajace in bodije, ki jih je lažje zamenjati in oprati.
• Določi mesto za dojenje (kavč, naslonjač) in ga pokrij z deko ali brisačo, ki se lahko umaže. Vedno imej v bližini pripravljeno še eno za vsaj primer.
• Pokrij avtosedež s pralno prevleko.
• V otroško torbo vedno pripravi dodatna oblačila in plastično vrečko za umazana oblačila.

Kolike, vetrovi in dodatni nasveti za lajšanje

Kolike so ena izmed najpogostejših težav v prvih treh mesecih življenja. Niso nevarne, vendar so boleče in posledično neprijetne tako za dojenčka kot tudi za starše. Najpogosteje jih opisujejo kot sindrom obnašanja, za katerega so značilni napadi intenzivnega in prodornega joka. Dojenček je v obraz zardel, stiska pesti, kolena pa pritiska k trebuščku. Dojenček ima ob tem tudi pogosto vetrove.

Če dojenčka po obroku napenja, mu rahlo masirajte trebušček (v smeri urinega kazalca). Po vsakem obroku (in tudi med obrokom) podirajte kupček. Med hranjenjem pazite, da otrok pogoltne čim manj zraka. Okrog otroka poskusite ustvariti mirno in sproščeno vzdušje, saj čuti vaše nelagodje.

V lekarni lahko po posvetu s farmacevtom izberete probiotike (le-ti poskrbijo, da dojenček »dobi« dobre bakterije, ki omilijo kolike). Poskusite lahko tudi z zvokom sušilca za lase ali sesalca (ne preblizu!), ki mnogim dojenčkom pomaga pri umiritvi.

Kdaj obiskati zdravnika

Bodi še posebej pozorna in poišči zdravniško pomoč, če opaziš:

• izgubo telesne teže ali slabše pridobivanje,
• zavračanje hrane ali izgubo apetita,
• ponavljajoče se bruhanje v loku,
• trajno nemiren, otrpel ali zelo bolan videz otroka,
• znake dehidracije ali povišano telesno temperaturo s drisko.

Če otrok kljub bruhanju dobro uspeva in pridobiva na teži, posebno zdravljenje ni potrebno. Če pa otrok slabo pridobiva na telesni teži ali jo celo izgublja, je treba opraviti dodatne preiskave, da izključimo organske vzroke bruhanja - na primer zadebelitev želodčnega vratarja. V primeru sumov na vnetje sluznice požiralnika ali na alergijo na KML zdravnik lahko predlaga spremembo prehrane, testiranje ali nadaljnje preiskave (npr. pH-metrijo).

Vaje v praksi - praktičen dnevni načrt

1. Hranjenje v mirnem okolju, manjši obroki pogosteje. Ne silite otroka, da pije do konca, če je videti prenajeden.
2. Ko končate hranjenje, ga držite pokonci 15-30 minut in mu podirajte kupček večkrat.
3. Izogibajte se tesnim oblačilom okoli trebuha in motečim dejavnikom med hranjenjem.
4. Če sumite na alergijo, se posvetujte s pediatrom o izločitveni dieti ali prehodu na posebno formulo.

Zakaj polivanje po navadi izzveni

Neprijeten pojav polivanja se največkrat konča, ko začne dojenček pogosteje sedeti, se prehranjevati z gostejšo hrano in ima razvita prebavila, kar pri večini dojenčkov zgodi do prvega leta starosti. Mišična zapiralka požiralnika se razvije okoli šestega meseca starosti. Če vaš otrok ne izgublja teže, ima dovolj hrane in je vse v redu, ni razloga za pretirano skrb. Če bi ga po polivanju hoteli še dodatno nahraniti, bi lahko izzvali le vnovične napade polivanja.

Zanimivosti

• Do 70 % vseh zdravih dojenčkov poliva, najbolj pogosto okoli četrtega meseca starosti.
• Mlečne formule z oznako AR imajo primerno sestavo za dietetsko uravnavanje pri dojenčkih, ki pogosto polivajo.

Težava	Preprost ukrep	Kdaj k zdravniku
Polivanje (bljuvanje)	Manjši obroki, podiranje kupčka, dvignjeno vzglavje	Če otrok slabo pridobiva ali ima druge simptome
Bruhanje v loku (GER)	Zgoščevanje hrane, dvignjeno ležišče, obisk pediatra	Če bruha pogosto, ne pridobiva teže ali je razdražen
Sum na alergijo (KML)	Izločitvena dieta matere ali prehod na ADC/HA formulo	Ob trajanju simptomov: rdečina kože, driska, večji nemir

Hranjenje vašega dojenčka bi moralo biti eden najbolj tolažilnih trenutkov vašega dneva - a kaj, če se konča v solzah? Če ste se kdaj vprašali, zakaj moj dojenček joka po hranjenju?, niste sami. Jokanje po hranjenju je pogosto in vzroki so različni: od prehitrega ali preobilnega hranjenja, požiranja zraka, kolik do refluksa ali preobčutljivosti na hrano.

Čeprav se ti morda zdi, da se polivanje nikoli ne konča in tvoj dojenček izpljune vso hrano, ki jo zaužije, ne skrbi. Pojav se največkrat umiri okoli šestega meseca, pri večini pa popolnoma izgine do dopolnjenega prvega leta starosti. Če opazuješ znake, ki odstopajo od navedenih priporočil, se posvetuj s pediatrom.

tags: #prekomerno #polivanje #pri #dojencku