Prihod novega družinskega člana je eden najbolj čustvenih in prelomnih trenutkov v življenju, poln odkritij, neprespanih noči, prvih nasmehov in mejnika. Mejniki v razvoju otroka so ključna vedenja, značilna za posamezno razvojno obdobje, pojavijo se po določnem zaporedju in omogočajo usvajanje zahtevnih vedenjskih oblik. Večina zdravih otrok se razvija tipično, vendar je pri kateri starosti otrok dejansko doseže mejnik natančno določeno: nekateri otroci ga dosežejo prej, drugi kasneje. Zato otroku pustite nekaj več časa, ga ustrezno spodbujajte in prej ali slej bo osvojil določeno vedenje.
Ta vodnik povzema značilna vedenja po mesecih prvega leta - od obdobja novorojenčka do dvanajstega meseca - in služi kot orientacija; ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. Vemo, da so razlike med otroki lahko velike, še posebej na področju govornega, čustvenega in spoznavnega razvoja, zato se danes izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok.
Začetno obdobje: novorojenček in prvi mesec
Prvo leto, od rojstva do dopolnjenega prvega leta življenja, imenujemo obdobje dojenčka; prve štiri tedne še dodatno označimo kot obdobje novorojenčka. Novorojenček se prilagaja na življenje zunaj maternice in v tem obdobju je izredno občutljiv in popolnoma odvisen od skrbi in nege staršev.
Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrastne barve. Vidi predmete oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira.
Roke so občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene. Prisotni so spontani, nehotni refleksni gibi: prijemalni (zgrabi za prst ali igračo in trdno drži), iskalni (ko ga pobožate po licu, obrne glavo v smeri dotika in odpre usta), sesalni (dojenček začne sesati takoj, ko se dotaknemo njegovih ustnic), požiralni (sproži ga sesanje), refleksna hoja (v pokončnem položaju ob dotiku z bosimi nogami ob gladko podlago izvaja gibe, podobne korakom), Morojev refleks (ob zvoku, izmiku podlage pomakne glavo nazaj, stegne roke in zajoka) in nehoten smeh (dela grimase).
Prirojeni refleksi so povezani z instinktivnimi potrebami po hrani, varnosti in telesni bližini, po drugi strani pa so tudi pokazatelj nevrološkega in gibalnega razvoja. Babica ali pediater oceni novorojenčka po Apgarjevi lestvici in sicer po eni in po petih minutah.
Igra in stik so v tem obdobju ključni: božanje, globoko prijazno nagovarjanje, glasba, branje in petje ga pomirjajo. Nad posteljico obesite kontrastne igrače (črna, bela, rdeča) ali nežne melodije, saj to stimulira čute; pastelne barve so premalo kontrastne.
2. mesec: prv nasmeh in boljši nadzor glavice
V drugem mesecu dojenček bolje nadzoruje gibanje glavice; lahko jo zadrži dvignjeno od podlage. Mišični tonus se spreminja, vse manj je refleksnih gibov. V legi na hrbtu ima večino časa še asimetričen položaj. Izteguje roke in noge, pogosteje razpre dlani, vendar je prijem še refleksen.
Med 4. in 6. tednom se dojenček prvič zavestno nasmehne. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov; z nasmehom pritegne pozornost in premaguje strah. Vzpostavi se očesni kontakt, sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj, obrača se proti izvoru zvoka in prepoznava glas družinskih članov. Se glasno smeji, spušča glasove, se kremži in dela grimase.
V igri odkrije roke, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta. Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje; poslušanje govora ga pomirja.
3. mesec: nadzor glave, raziskovanje telesa
V tretjem mesecu dojenček bolje obvlada mišice vratu in hrbta; obvladuje glavico in jo čvrsto drži pokonci. V ležečem položaju se opre na komolce. Poveča se vidno polje in izboljša se koordinacija roka-oko. Dlani ima razprte, miga s prsti; gibi rok postajajo hotni.
Gleda roke in jih nosi v usta. Posega po predmetih v dosegu rok, a jih pogosto še vedno zgreši. Komunicira z gruljenjem, vriskanjem, glasnim smehom in glasovi »aah, ngah, oh …«. Proti koncu tretjega meseca začne raziskovati svoje telo (dotika ušes, nosu, nogic), kar kaže na začetek zavedanja samega sebe. Loči čustva preko glasu in mimike; prepozna mamico, očeta in bližnje.
Igre: ponudite mehke igrače primernih oblik, viseče igračke nad posteljico, ropotuljice; igrače naj bodo pralne in raznolike, spodbujajte mimiko in odzivanje na signale (jok, smeh).
4. mesec: večje sodelovanje, "pase kravice"
V četrtem mesecu vzpostavi dober nadzor nad mišicami vratu in glave. V trebušni legi dvigne glavico za približno 90 stopinj in se opre na iztegnjene roke - tako imenovano »pase kravice«. Ko leži na hrbtu, prevladuje simetrična lega; glavo, noge in roke usklajeno premika. V sedečem položaju še potrebuje veliko podpore.
Predmete prijema s celo dlanjo in jih drži z obema rokama, jih obrača in že prenaša v drugo roko ter opazuje. Aktivno sodeluje v dogajanju okoli sebe, pozorno opazuje okolico in se glasno smeji, čeblja ter s tem poskuša pritegniti pozornost staršev. V igri uživa v kopanju; pokažite mu slike in predmete ter ponavljajte njihova imena.
5. mesec: sede z oporo, rad raziskuje
V petem mesecu ob podpori sedi na ravni podlagi; ko ga pridržimo za roke, nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položaj. Nekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet (nekateri tudi že po 3. mesecu). Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja.
Čustva izraža s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu. Pozorno posluša in opazuje starše ter iz glasu prepozna, da sta starša jezna ali vesela. Ponavlja zvoke, dokler jih ne osvoji. Igra: posedajte ga s pomočjo blazin za krajši čas, berite mu pravljice, omogočite poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami.
6. mesec: začetek premikanja in uvajanje goste hrane
Pri šestih mesecih ko ga pridržimo v stoječem položaju, se opre na iztegnjeni nogi in poskakuje. Večina dojenčkov obvlada obrat v obe smeri; pričnejo se samostojno gibati po prostoru z začetnim plezanjem. Glavico obrača v vse smeri in s pogledom sledi gibanju v prostoru. Posega po predmetih izven dosega rok, preprijema jih iz roke v roko in pobira s tal. Ob koncu 6. meseca nekateri dojenčki že samostojno sedijo.
V tem obdobju se naveže na starša in se od njiju težko ločuje; prepoznava njihov glas in se odzove, ko ga pokličeta po imenu. Vokalizira, ponavlja iste zloge: ta-ta-ta; starše običajno razveseli, ko mu uspe sestaviti dva zloga v besedo »mama«, čeprav še ne razume pomena besede. Pričnemo (po nasvetu pediatra) uvajati goste jedi, kar je pomembno tudi za razvoj organov govora.
7. mesec: več gibanja in navajanje sedenja
Večina pri sedmih mesecih samostojno sedi in se v tem položaju tudi igra. V ležečem položaju na trebuhu prijema oddaljene predmete, se obrača nazaj. Prijem je bolj zanesljiv; prijema s palcem, kazalcem in sredincem. Loči domače od tujcev in kaže strah pred neznanci. Pričenja razumeti govor, vedno bolj je pozoren na govor odraslih, spremlja zvoke iz okolice in jih poskuša posnemati.
Igre: veliko se pogovarjajte, prisluhnite čebljanju in se čustveno odzivajte; prebirajte mu zgodbice, skupaj raziskujte knjige in slikanice.
8. mesec: plazenje, raziskovanje stalnosti predmeta
Osemmesečni dojenček povsem samostojno vzravnano sedi, se v sedečem položaju sklanja in obrača ter izboljša ravnotežje. Zavzame štirinožni položaj, se guga in prične plaziti; v začetku se pri plazenju poslužuje predvsem rok. V stoječem položaju ob podpori že prenaša svojo težo z noge na nogo. Prstki so vse spretnejši; občasno se poslužuje pincetnega prijema. Vedno bolj razume govor in jezik; poveča se sposobnost koncentracije. Otrok ve, da predmet, ki mu ga skrijemo, še vedno obstaja, kar ga vzpodbuja k raziskovanju.
Igre: berite mu zgodbice, igrajte igrice »ku-ku« in »kje sem/je« (skrijte se in se spet pojavite), kar pomaga premagovati strah pred ločitvijo, ki je pogosto intenziven okoli 8. meseca.
9. mesec: več samostojnosti in pincetni prijem
Devete mesece je dojenček radoveden in se intenzivno premika po prostoru s kotaljenjem, drsenjem ali plazenjem. Ob opori se poskuša dvigniti na noge; občasno že samostojno stoji nekaj sekund, nekateri hodijo ob opori. Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem).
Pozna pomen posameznih besed, razume »ne« in uči se s posnemanjem. Kaže s prstom, kar pomeni, da želi nekaj izpostaviti (igračko, predmet). Razume vsakodnevne rituale (poljubček za lahko noč, mahanje). Igra: spodbujajte ga k gibanju, s kotaljenjem in metanjem žogice ter preprostimi igrami, sodeluje pa tudi pri vsakodnevnih opravilih (posnemanje telefoniranja, brisanja ipd.).
10. mesec: nenehna aktivnost in preizkušanje predmetov
Desetmesečni dojenček je nenehno v gibanju; plazi se do prve opore in se dvigne, stoji brez opore in pogosto se sesede na ritko. Z izkušnjami se uči; pincetni prijem je lahko že popoln. Posnema geste in glasove najbližjih ter ponavlja zvoke, ki se mu zdijo smešni. Natančno preiskuje predmete okoli sebe, jih meče na tla in tako uči se zvokov ter sprememb, ki jih ustvarja njegovo početje. V igri proučuje, »kako deluje« igrača - jo stiska, stresa, meče naokoli, raztrga - kar je znak normalnega razvoja.
Igre: zlaganje kock, spravljanje predmetov v škatlo in stresanje iz nje, obračanje listov v knjigah in poslušanje zgodbic; ponudite roke, na katere naj se opre in se poskuša dvigniti.
11. mesec: prvi koraki in vedno več samostojnosti
Enajstmesečni dojenček navdušen nad premikanjem po prostoru že povsem samostojno stoji in poskuša narediti prve korake. Ravnotežje je še problem, zato so prvi koraki širokotirni. Vse bolj se osamosvaja in odklanja pomoč pri gibanju. Samostojno drži žlico pri hranjenju; prijem je še z obema rokama, a je dominantnost že izrazita.
Razume nekaj besed: »ne«, »pa-pa«, »am-am«; prepozna svoje ime in imena svojcev ter predmete v okolici. Igra: polni in prazni košare, kotali žogo, spremlja pesmice s ploskanjem; rad ima, ko mu starši s pomirjajočim glasom berejo pravljice.
12. mesec: prehod v obdobje malčka
Pri dvanajstem mesecu hoja ob opori postaja vse bolj samozavestna in veliko otrok že povsem samostojno hodi; ob tem imajo dvignjene roke, kar jim pomaga loviti ravnotežje. Roke so vedno bolj gibljive: v roki drži dva predmeta, riše črte z debelim svinčnikom in drži žlico. Običajno ob letu izgovarja tri do štiri dvozložne besede in razume 20-50 besed. Pozna vsakdanjo rutino, hoče sodelovati in pomagati v družinskih opravilih, posnema vedenje odraslih in razume enostavna navodila, še posebej, če jih spremljajo geste.
V tem obdobju se otrok vse bolj osamosvaja in lahko dlje časa samostojno igra; igra in neposredna interakcija s starši sta še vedno najbolj učinkovita za učenje govora in socialnih veščin.
Gibalni in senzorični razvoj: kronološki povzetek
| Mesec | Glavne značilnosti |
|---|---|
| 1. mesec | Refleksi (sesalni, iskalni, prijemalni, Moro), vidi 20-30 cm, večina dneva spi |
| 2. mesec | Bolje nadzoruje glavico, socialni nasmeh, sledi predmetom do 180° |
| 3. mesec | Zadrži glavico, opre se na komolce, začne raziskovati telo |
| 4. mesec | Pase kravice, prijema predmete v dlan, glasno smejanje |
| 5. mesec | Ob podpori sedi, ocenjuje razdaljo do predmetov, ponavlja zvoke |
| 6. mesec | Obrati, sedenje, začetki plezanja, uvajanje goste hrane |
| 7.-8. mesec | Sedenje brez opore, plazenje, pincetni prijem se pojavi |
| 9.-10. mesec | Stoja ob opori, stoji nekaj sekund, natančno raziskuje predmete |
| 11.-12. mesec | Prvi koraki, samostojno hranjenje, več besed in razumevanja |
Priporočila za starše: kako spodbujati razvoj na varen način
- Spodbujajte igro, pogovor in petje; nevrološki razvoj se najhitreje odvija prav skozi interakcijo z ljubljeno osebo.
- Omogočite dovolj prostega gibanja po prostoru, saj otrok pridobiva stabilnost in ravnotežje z vajo; ne omejujte ga v premajhnih ali nevarnih prostorih.
- Izogibajte se uporabi hojice - strokovnjaki jo odsvetujejo, ker postavi otroka v neustrezen položaj, obremenjuje hrbtenico in kolke ter spodbuja napačen vzorec hoje.
- Pri uvajanju goste hrane upoštevajte nasvete pediatra, začnite s primernimi teksturami in pazite na nego ustne votline; zamenjava stekleničke s kozarčkom je enostaven ukrep.
- Bodite pozorni na rdeče zastavice (npr. pri 3 mesecih ne drži glavice, pri 6 mesecih se ne obrača, pri 1 letu ne kaže zanimanja za okolico) in se v primeru dvomov posvetujte s pediatrom.
- Ne primerjajte otrokovega tempa z drugimi; upoštevajte celostni razvoj in se posvetujte s strokovnjakom, če opazite odstopanja.
Učne igre za enoletnega otroka
Pomembne opombe o rasti in ritmu spanja
V prvih treh mesecih dojenčki zrastejo približno 3,5 cm na mesec in pridobivajo okrog 200 g tedensko; naslednje tri mesece rastejo počasneje (okrog 2 cm mesečno in ~140 g tedensko). Po tretjem mesecu dojenček že razlikuje med dnevom in nočjo ter ponoči spi približno 10 ur, čeprav se še vedno prebudi zaradi hranjenja ali potrebe po bližini. Pri dvanajstih mesecih večina otrok potroji porodno težo in poveča dolžino za približno 25 cm od rojstva (povprečno okoli 12 kg in 80 cm).
Ne pozabite: vaš otrok ni statistika. Pomembneje kot ujemanje norm je kakovost vaše navezanosti, odzivnost in varno spodbudno okolje, kjer lahko otrok raziskuje in uči se z zaupanjem.