Splav in mlade mamice v Sloveniji: postopki, pravice in podpora

Če razmišljaš o splavu ali pa si mlada mamica in iščeš informacije o svojih pravicah v Sloveniji, ta članek združuje ključne postopke in pravne ureditve, ki ti pripadajo. Vsebuje podrobne informacije o postopku umetne prekinitve nosečnosti, o socialnih in delovnopravnih pravicah mater, očetov in drugih skrbnikov ter o socialnih prejemkih in storitvah, ki so na voljo po rojstvu otroka.

Umetna prekinitev nosečnosti: pravna podlaga in kratka razlaga postopka

Pravica do umetne prekinitve nosečnosti izhaja iz Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je odločanje o rojstvih otrok v Sloveniji svobodno. Država zagotavlja dostopnost zdravstvenih in drugih storitev za uresničevanje teh pravic.

Obstajata dve metodi umetne prekinitve nosečnosti. Obe sta varni in ju krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti.

Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko v Sloveniji živeča oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.

Postopek pri zgodnji nosečnosti (do 10. tedna)

V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. Če si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal.

Če se odločite za metodo splava z zdravili (najpogostejša), danes uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol. Ob sprejemu te pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmeš tabletko mifepristona, ki jo zaužiješ v ambulanti ali doma. Nato greš lahko domov. Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, nato preživiš od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju.

V času opazovanja zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70 % nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma. Stranski učinki, ki so zelo redki, so lahko slabost, zaprtje, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakuješ menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka.

Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka. Ta metoda se opravlja na željo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna.

Postopek pri nosečnosti nad 10. tednov

V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se moraš najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji. Komisiji bosta poseg ocenili z vidika tveganja za zdravje in bosta zahtevo za poseg dovolili le, »če je nevarnost posega za zdravje in življenje nosečnice in njena nadaljnja materinstva manjše od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljnje nosečnosti ali poroda«.

V primeru odobritve zahteve se opravi poseg, po katerem ima pacientka pravico do ustrezne nege in hospitalizacije. Če komisija na drugi stopnji zavrne ugovor zoper odločitev prvostopenjske komisije, je nosečnica napotena na t. i. pritožbeni postopek, pri čemer komisija druge stopnje mora o zadevi odločiti v roku sedmih dni.

Kirurški splav

Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Med posegom ne čutiš bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in je varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu pri njem obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe). Če poseg poteka brez zapletov, lahko v spremstvu bolnišnico zapustiš že nekaj ur po posegu.

Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzameš sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol). Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne. V sicer redkih primerih, da umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija). Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja.

Pravice med nosečnostjo, porodom in po njem

Materinska, očetovska in starševska pravica ter družinske pravice so urejene z več zakoni, med drugim z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust so osnovne pravice, ki zagotavljajo odsotnost z dela in nadomestilo.

Materinski dopust

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta.

Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove.

Očetovski dopust

Očetom namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Očetovski dopust traja 15 koledarskih dni, ki jih oče izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.

Starševski dopust

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševkega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. V primeru otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust lahko podaljša dodatno.

Starševski dodatki in drugi socialni prejemki

• Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
• Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka; pravico lahko uveljavljata mati ali oče v roku največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
• Otroški dodatek: dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka; uveljavlja se lahko v roku 30 dni od rojstva in je odvisen od dohodkovnega razreda družine.
• Dodatek za veliko družino: letni prejemek družini s tremi ali več otroki; višina je določena glede na število otrok.
• Dodatek za nego otroka: mesečni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo; mesečna višina je 102,40 EUR (ali višje za določene primere).
• Delno plačilo za izgubljen dohodek: osebni prejemek za starša, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težjo gibalno oviranostjo; mesečna višina je npr. 734,15 EUR bruto v nekaterih primerih.

Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva

Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur tedensko).

Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva uveljavljate na centru za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Pravico uveljavljate največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se vam pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega.

Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj z obrazcem S-3/2, najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Pravica lahko traja najdlje do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let.

Varstvo pred odpovedjo in prilagoditve na delovnem mestu

Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo v času nosečnosti, dojenja in med izrabo starševskega dopusta. Povsem konkretno, varstvo pred odpovedjo velja za delavko v času nosečnosti in za starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. 185. člen ZDR-1 določa, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Zakonsko določena je tudi pravica do odmora za dojenje pri delavkah, zaposlenih za polni delovni čas, na podlagi potrdila pediatra do 18. leta starosti otroka. Pravico do odmora za dojenje ima tudi nadomestilo za ta čas.

Mediacija, predhodno svetovanje in vloge pri centru za socialno delo

Center za socialno delo (CSD) ima pomembno vlogo pri uveljavljanju številnih pravic ob rojstvu otroka ter pri reševanju družinskih sporov. Predhodno svetovanje je namenjeno temu, da starša ugotovita, ali obstaja možnost ohranitve zveze in da sta seznanjena s posledicami razveze. Strokovni delavec jima lahko pomaga poiskati optimalne rešitve glede varstva in vzgoje otrok, določitve višine preživnine in urediti stike med otrokom in staršem.

Mediacija na centru za socialno delo je brezplačna v sporih, povezanih z otrokom. Ko vsi sodelujoči podajo soglasje za udeležbo v mediaciji, mediator povabi stranke k podpisu dogovora o mediaciji. Mediator v nadaljevanju povzema vprašanja in predloge udeležencev ter jih usmerja k dogovorni rešitvi. Pri vprašanjih, ki so povezana z otrokom, lahko v mediaciji sodeluje tudi otrok.

Posebne pravice za starše otrok s posebnimi potrebami

Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečna višina dodatka je 102,40 EUR (za nekatere težje primere so višje stopnje). Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Tudi v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju je mogoče uveljavljati ta pravica.

Po noveli zakona se bo možnost delnega plačila za izgubljeni dohodek razširila tudi na starše otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo doma (za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj).

Diskretnost, informirana odločitev in vloga medicinskega osebja

Ker se o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in izvedbi splava v naši družbi ne govori pogosto, ženske pogosto ne vedo, kaj jim v postopkih pripada ter kaj vse lahko od zdravniškega in drugega medicinskega osebja pričakujejo oziroma zahtevajo. Opraviti pravico pomeni biti informirana: v kolikor si ugotovila, da si noseča, se najprej posvetuj z izbrano ginekologinjo ali v najbližji ginekološki ambulanti.

V skladu z zakonom so zdravstveni delavci, socialni delavci in zdravstveni zavod dolžni nosečnico seznaniti s postopkom, posledicami in načini izvedbe splava. Spoštovanje pravice do zasebnosti je pomembno tudi pri izvedbi splava. Med posegom so zato lahko navzoči le zdravnica in zdravstvene delavke, ki opravijo poseg. Ugovor vesti je ustavna pravica zdravstvenih delavcev; če zdravstveni delavec uveljavlja ugovor vesti, mora zdravstveni zavod nosečnici zagotoviti nemoteno uresničevanje pravice (npr. napotiti drugo zdravnico).

Pomembni praktični nasveti

1. Če si noseča in razmišljaš o splavu, se čim prej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji; ta potrdi nosečnost, izda napotnico in ti pojasni možnosti.
2. Če je nosečnost do 10. tedna, lahko izbereš metodo z zdravili ali kirurško metodo - zdravnico vprašaj o obeh možnostih in morebitnih stranskih učinkih.
3. Če gre za nosečnost nad 10. tednov, se moraš zglasiti pri Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje.
4. Za socialne in pravne pravice (materinski, očetovski in starševski dopust, otroški dodatek, pomoč ob rojstvu, dodatek za nego otroka itd.) se obrnite na center za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.
5. Če si brezposelna ali imaš neurejeno zavarovanje, preveri pogoje za pravice (npr. zavarovanje za starševsko varstvo v zadnjih 3 letih vsaj 12 mesecev).
6. Če potrebujete pomoč pri družinskih sporih ali dogovorih o varstvu otrok, izkoristite predhodno svetovanje ali mediacijo na centru za socialno delo.

Pregled ključnih pravic in roki (stručno povzetek)

Kje po pomoč in informacije

Za vse upravne postopke, vloge in svetovanje se obrni na center za socialno delo, kjer imaš prijavljeno stalno prebivališče. Za medicinske preglede in usmeritve se obrni na izbrano ginekologinjo ali najbližjo ginekološko ambulanto. V primeru težav pri uveljavljanju pravic lahko zaprosiš tudi za predhodno svetovanje ali mediacijo pri CSD.

Pravice ti najlažje kršijo, če jih ne poznaš. Pomembno je, da si dobro informirana o socialnih pravicah, ki ti pripadajo, in da za njih pravočasno oddaš potrebne vloge.

tags: #splav #mlade #mamice