Aktivno vodenje tretje porodne dobe in vloga posteljice (placenta)

Posteljica je začasen organ, a ključen za preživetje, rast in razvoj ploda. Porodi se med tretjo porodno dobo. Namen članka je predstaviti pomen posteljice, vrste in zaplete, kot je placenta previa (predležeča posteljica), ter podrobno opisati aktivno vodenje tretje porodne dobe, njegovo izvajanje, učinke na pojavnost poporodne krvavitve ter vlogo babice in zdravnika pri ravnanju s posteljico.

Kaj je posteljica in zakaj je pomembna

Posteljica je organ, ki med nosečnostjo raste znotraj sluznice vaše maternice. Povezuje se s popkovino in prenaša kisik in hranila od vas do nerojenega otroka. Prav tako odvaja odpadke stran od vašega otroka. Posteljica je vitalni organ, ki se razvija med nosečnostjo in zagotavlja rastočemu plodu bistvena hranila in kisik, hkrati pa odstranjuje odpadne snovi.

Placenta previa (predležeča posteljica) - definicija in vrste

Placenta previa (predležeča posteljica) je težava med nosečnostjo, ko posteljica v celoti ali delno prekriva odprtino maternice (maternični vrat). Placenta previa je, ko posteljica nosečnice blokira odprtino do materničnega vratu, ki omogoča rojstvo otroka. Med nosečnostjo in porodom lahko povzroči hude krvavitve. Tudi matere s predležečo posteljico so izpostavljene večjemu tveganju prezgodnjega poroda pred 37. tednom nosečnosti.

Placenta previa je, ko posteljica delno ali v celoti prekrije maternični vrat, ki je odprtina maternice. Vaš otrok preide v maternični vrat in skozi porodni kanal med vaginalnim porodom. Običajno se posteljica ne pritrdi blizu materničnega vratu. Ko se vaš maternični vrat med porodom odpre, lahko pride do trganja krvnih žil, ki povezujejo posteljico z maternico. To lahko povzroči krvavitev in ogrozi vas in vašega otroka. Ženske, ki imajo to stanje, bodo morale imeti carski rez, da se to ne bi zgodilo.

• Popolna (totalna) placenta previa: posteljica popolnoma prekriva maternični vrat in blokira vagino. Manj verjetno je, da se bo ta vrsta sama popravila.
• Delna placenta previa: posteljica delno prekriva maternični vrat.
• Marginalna (obrobna) placenta previa / nizko ležeča posteljica: posteljica je blizu odprtine materničnega vratu, vendar ga ne prekriva; lahko se izboljša sama od sebe pred porodom.

Simptomi in tveganja placenta previe

Vsaka vrsta placente previe lahko povzroči vaginalno krvavitev med nosečnostjo in porodom. Zaradi velikega tveganja krvavitve bo večina žensk potrebovala porod s carskim rezom. Placenta previa - simptomi: Svetlo rdeča krvavitev iz nožnice v drugi polovici nosečnosti. Lahko se giblje od lahke do težke krvavitve in je pogosto neboleča. Kontrakcije skupaj s krvavitvijo. Morda boste začutili krče ali zategovanje, ki pridejo s popadki, ali pa boste čutili pritisk v hrbtu.

Če ste preveč krvaveli, imate morda tudi druge simptome, kot so anemija, bleda koža, hiter in šibek utrip, težko dihanje ali nizek krvni tlak. Placenta previa se pojavi pri približno 1 od vsakih 200 nosečnosti.

Dejavniki tveganja vključujejo kajenje ali uživanje kokaina, starost 35 let ali več, pretekle nosečnosti, pretekli carski rez ali druge operacije na maternici ter nosečnost z več plodovi.

Diagnoza in zdravljenje placenta previe

Zdravniki pogosto diagnosticirajo placento previo med ultrazvokom na enem od vaših rutinskih predporodnih obiskov. Test uporablja zvočne valove, da pokaže, ali posteljica prekriva odprtino od maternice do materničnega vratu. Za placento previo ni zdravila. Cilj zdravljenja je omejiti krvavitev, da se lahko čim bolj približate roku. Zdravnik vam lahko predpiše zdravilo za preprečevanje prezgodnjega poroda.

Zdravljenje je odvisno od količine krvavitve. Če je svetla, vam bo zdravnik morda predlagal, da se izogibate dejavnostim, vključno s spolnostjo in telesno vadbo. Če je težka in močna, boste morda morali iti na urgenco, ostati v bolnišnici in dobiti transfuzijo krvi.

Sprednja posteljica (anteriorna placenta)

Sprednja posteljica se nanaša na posteljico, ki je vsajena na sprednjo (anteriorno) steno maternice. Ta lego je mogoče ugotoviti med rutinskimi ultrazvoki. Večina žensk s sprednjo posteljico ne občuti nobenih specifičnih simptomov, povezanih s položajem posteljice. V večini primerov za sprednjo posteljico ni potrebno posebno zdravljenje. Sprednja posteljica je pogosto in na splošno benigno stanje med nosečnostjo. Čeprav lahko vpliva na nekatere vidike vodenja nosečnosti, lahko večina žensk pričakuje zdravo nosečnost in porod.

Tretja porodna doba - kaj se dogaja fiziološko

Tretja porodna doba ali doba posteljice traja od rojstva ploda do iztisa posteljice, do česar pride nekje v roku 30 minut. V tej porodni dobi se posteljica porodi sama od sebe. V tej porodni dobi ženska ne prejme umetnih sredstev za krčenje maternice (uterotonikov). Krčenje maternice je namreč pomembno, saj v nasprotnem primeru lahko pomeni, da krvavite v maternico. Babica bo v ta namen večkrat tipala, kje se nahaja vaša maternica in ocenila ali je dovolj trda.

V fiziološkem vodenju diplomirana babica sledi fiziološkemu dogajanju vašega telesa. V tej dobi se ne uporablja vleka posteljice za popkovnico, ne prereže se popkovnice, posteljica pa se porodi sama od sebe. Medtem ko se boste člani družine spoznavali, bo diplomirana babica strpno čakala in opazovala znake ločitve in spuščanja posteljice. Kadar se posteljica ne porodi samostojno, lahko babica pomaga s tako imenovanim nadzorovanim vlekom za popkovnico. Popkovnico prekine šele, ko ta preneha utripati.

Aktivno vodenje tretje porodne dobe - definicija in komponente

Aktivno vodenje tretje porodne dobe vključuje dajanje uterotonikov (sredstev za krčenje maternice), kar ugodno vpliva na preprečevanje poporodne krvavitve. Poleg tega se popkovnico prekine zgodaj - navadno takoj po rojstvu otroka. Kontroliran vlek za popkovnico je pri aktivnem vodenju priporočljiv, saj zmanjša potrebe po ročnem luščenju posteljice, vendar pa ne vpliva na zmanjšano pojavnost poporodne krvavitve. Pozno klemanje popkovnice ne vpliva na pojavnost poporodne krvavitve, prinaša pa velike prednosti za otroka.

Glavne intervencije aktivnega vodenja

1. Dajanje preventivnega uterotonika (npr. oksitocin) takoj po rojstvu ploda - glavna in najbolj učinkovita intervencija za preprečevanje poporodne krvavitve.
2. Kontroliran vlek za popkovnico - zmanjšuje potrebo po manualnem luščenju posteljice.
3. Prekinitev popkovnice zgodaj (če je del protokola) - v nekaterih praksah se popkovnica preklene prej kot pri fiziološkem vodenju.

Uterinska masaža po aplikaciji oksitocina pri rezultatih raziskav ni potrebna, saj ne zmanjša možnosti nastanka poporodne krvavitve. Pozno klemanje popkovnice ter vlek za popkovnico nimata vpliva na pojavnost poporodne krvavitve, vendar prinaša koristi za novorojenčka.

Učinki aktivnega vodenja na pojavnost poporodne krvavitve

Na podlagi literature je bilo ugotovljeno, da aktivno vodenje tretje porodne dobe zmanjša možnost poporodne krvavitve. Glavna intervencija aktivnega vodenja je aplikacija preventivnega uterotonika, ki je tudi najbolj učinkovita metoda. Kontroliran vlek za popkovnico je pri aktivnem vodenju priporočljiv, saj zmanjša potrebe po ročnem luščenju posteljice, vendar pa ne vpliva na zmanjšano pojavnost poporodne krvavitve. Raziskave in sistematični pregledi (npr. Cochrane) potrjujejo, da aktivno vodenje z uterotonikom zmanjšuje incidenco poporodne krvavitve v primerjavi z expectant (fiziološkim) vodenjem.

Vloga babice in zdravnika pri vodenju tretje porodne dobe

V Sloveniji navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest (občutek znanja in volje), da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno. Za končen izid poroda pa je odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene.

Po porodu bo babica položila novorojenčka na vaš trebuh ali prsi, saj je prvi stik med vami in vašim novorojenčkom izredno pomemben. V prvi uri po porodu vam bodo (če si seveda tega želite) pomagali novorojenčka pristaviti k prsim za prvi podoj. Diplomirana babica in tudi zdravnik bosta po porodu skrbno in natančno pregledala porojeno posteljico in ovoje, da se prepričata, da v maternici ni ostal še kakšen delček tkiva, ki bi oviral normalno krčenje maternice. Včasih se zgodi, da porojena posteljica ni cela. Takrat je potreben takojšen pregled maternice, ki ga opravi zdravnik.

Praktični postopki po iztisu posteljice

• Pregled porojene posteljice in ovojev s strani babice in zdravnika;
• Ocena krčenja maternice (babica tipa mesto maternice in oceni njeno trdnost);
• V primeru poškodb porodne poti ali epiziotomije sledi šivanje, ki ga v Sloveniji običajno opravi zdravnik, babica pa asistira;
• Ocena izgube krvi ter nadzor vitalnih znakov matere (krvni tlak, pulz, telesna temperatura);
• Spodbujanje uriniranje, saj poln sečni mehur ovira krčenje maternice po porodu;
• Prekinitev popkovnice šele, ko preneha utripati (odvisno od protokola in želje roditeljev).

Dokazna podlaga in priporočila

Iz pregleda literature (Cochrane, raziskave in diplomske naloge) izhaja, da aktivno vodenje tretje porodne dobe prepreči poporodno krvavitev. Glavni viri priporočajo dajanje preventivnega uterotonika. Pozno klemanje popkovnice prinaša koristi za novorojenčka in ne poveča tveganja za poporodno krvavitev. Kontroliran vlek za popkovnico zmanjša potrebo po ročnem luščenju posteljice, vendar nima vpliva na pojavnost poporodne krvavitve.

Etične in poklicne kompetence

V skladu s strokovnimi smernicami in kodeksom etike za babice je spremljanje poroda in ravnanje s tretjo porodno dobo del kompetenc babice. Kljub temu je v praksi v slovenskih porodnišnicah končna odgovornost za izid poroda pri zdravniku, kar pomeni, da babice pogosto sodelujejo z zdravnikom pri pregledu posteljice in pri odločitvah o nadaljnjem ukrepanju.

Praktični nasveti za nosečnice

• Redni predporodni pregledi so bistveni za spremljanje lokacije posteljice (npr. odkrivanje placenta previe ali sprednje posteljice).
• Če se pojavi svetlo rdeča krvavitev v drugi polovici nosečnosti, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
• Če imate znake poporodne krvavitve po porodu, zdravstveno osebje bo nemudoma ukrepalo z oceno maternice in dajanjem uterotonika po potrebi.
• O spremembah, kot so odtekanje plodovnice, izguba gibov ploda ali močna bolečina, obvestite svojega zdravstvenega delavca takoj.

Raziskave iz Slovenije: praksa v porodnišnicah

Raziskava, izvedena z anketiranjem vodij porodnih sob vseh štirinajstih porodnišnic v Sloveniji (maj-junij 2012, SPSS 17), je pokazala 86 % odzivnost. Dve tretjini respondentov (67 %) navajata, da tretjo porodno dobo najpogosteje vodijo aktivno. Navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest, da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno.

Diskusija in sklep raziskave poudarjata, da je za končen izid poroda odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene.

Zakaj je pomembno poznavanje in pravilno vodenje tretje porodne dobe

Poporodna krvavitev je eden največjih vzrokov za materinsko morbidnost in mortaliteto po svetu. Pojavi se zaradi enega izmed štirih vzrokov: atonije, poškodbe, zaostalega tkiva ali trombolitičnih motenj. Z aktivnim vodenjem tretje porodne dobe lahko vplivamo predvsem na atonijo maternice in s tem zmanjšamo tveganje za poporodno krvavitev. Zato imajo priporočila in protokoli za aktivno vodenje pomembno vlogo pri varnosti poroda.

V praksi je pomembno, da zdravstveni tim (babica in zdravnik) sledi dokaznim smernicam, ima jasne protokole za dajanje uterotonikov, nadzor krvavitve in ravnanje ob zapletih, hkrati pa spoštuje želje porodnice glede stika s svojim novorojenčkom in načina obravnave popkovnice, kadar je to varno in možno.

tags: #tretja #porodna #doba #aktivno #placenta #posteljica