Revmatične bolezni večinoma prizadenejo ženske v rodnem obdobju. Zaradi telesnih sprememb, ki jih s seboj prinaša bolezen, se zdi nosečnost tvegan izziv. Kljub možnim številnim težavam, večina žensk ta izziv sprejme. Ob načrtovani nosečnosti, dobrem zdravstvenem nadzoru in tesnem sodelovanju družinskega zdravnika, revmatologa in ginekologa bolnice z revmatskimi boleznimi večinoma lahko prevzamejo vlogo matere.
Načrtovanje nosečnosti in tveganja pri revmatičnih boleznih
Pri načrtovanju nosečnosti se morajo ženske z revmatičnimi boleznimi zavedati tveganja, ki ga slabo umirjena bolezen predstavlja za mater in plod. V primerih hudega zagona bolezni, kot je sistemski eritematozni lupus, je nujno potrebno zdravljenje, ker je sicer ogroženo ne samo življenje matere, ampak tudi ploda. Večina revmatičnih bolezni ne vpliva na plodnost. Težave z zanositvijo se lahko pojavijo le pri določenih boleznih, predvsem pri t. i. sistemskih boleznih veziva, kot so sistemski eritematozni lupus ali sistemska skleroza.
Antifosfolipidna protitelesa in spontani splavi
Pri sistemskem eritematoznem lupusu obstaja tudi večje tveganje za spontane splave po 10. tednu nosečnosti. Spontani splavi so večinoma povezani s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles v materinem krvnem obtoku. Ta protitelesa vplivajo na tvorbo krvnih strdkov v različnih organih, tudi v maternični posteljici. Ženskam, ki so zaradi prisotnosti teh protidel že imele spontane splave, pri ponovni nosečnosti predpisujemo zdravila proti strjevanju krvi. Treba pa je poudariti, da niso vsi splavi pri bolnicah s sistemskim eritematoznim lupusom povezani s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles.
Vpliv zdravil na plodnost
Na zmanjšano plodnost lahko vplivajo nekatera zdravila, ki jih predpisujemo pri revmatičnih boleznih. To velja zlasti za zdravila, kot je ciklofosfamid, ki ga predpisujemo pri težjih oblikah bolezni. Pri moških, ki zaradi sklepnega vnetja uživajo sulfasalazin, se lahko zmanjšata število in gibljivost semenčic. Po nekaterih podatkih so lahko vzrok za zmanjšano plodnost tudi nekatera zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov.
Potek bolezni med nosečnostjo
Pri ženskah z revmatskimi boleznimi se med nosečnostjo bolezen pogosto spreminja. Pri ženskah z revmatoidnim artritisom in nekaterimi drugimi oblikami, se bolezen med nosečnostjo običajno izboljša; do izboljšanja pride pri približno 80 % bolnic, pojavi pa se že v prvem trimesečju in traja ves čas nosečnosti. Po porodu se bolezen običajno poslabša, pri tretjini že po enem mesecu, skoraj pri vseh pa po 4 mesecih. Revmatoidni artritis nima neugodnega vpliva na plod.
Aniolizo in ankilozirajoči spondilitis
Potek ankilozirajočega spondilitisa se med nosečnostjo običajno ne spreminja. Zaradi fizioloških sprememb v nosečnosti pa so pogoste bolečine v hrbtenici. Vezi postanejo ohlapnejše, zlasti v zadnjem trimesečju nosečnosti, kar je normalen odziv telesa na sproščanje vezi v medenici in omogoča lažji prehod ploda skozi porodni kanal.
Specifični primeri: sistemski eritematozni lupus (SLE)
Za SLE je značilna zelo pestra prizadetost organov in potek nosečnosti lahko zelo različen. Po dosedanjih raziskavah približno polovica bolnic nosi otroka brez večjih težav, četrtina ima manjše težave (npr. sklepne bolečine ali zvišan krvni tlak). Pri zelo hudem poslabšanju svetujemo prekinitev nosečnosti, kar običajno izboljša bolezen, ne pa nujno vedno. Predhodna ledvična prizadetost predstavlja večje tveganje za zaplete med nosečnostjo, zlasti kadar bolezen prizadene ledvična telesca v celoti. Stopnjo ledvične okvare ocenjajo zdravniki z ledvično biopsijo. Bolezen se lahko poslabša tudi po porodu. V vseh mesecih nosečnosti obstaja enako tveganje za poslabšanje bolezni. Protitelo proti antigenu Ro (anti-Ro) je prisotno pri nekaterih bolnicah in lahko pri 2 % plod vpliva na neonatalni lupus, ki vključuje prehodne kožne spremembe in poškodbe plodovega srčnega prevodnega sistema. Nosečnice s SLE običajno pregledujemo enkrat na mesec; nadzor mora biti še pogostejši pri materah s protitelesi proti Ro.
Farmakološko zdravljenje med nosečnostjo
Doziranje in izbira zdravil se prilagaja glede na ogroženost matere in ploda. Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) se uporabljajo za lajšanje bolečin in oteklin, vendar je treba njihovo uporabo prekiniti 6 do 8 tednov pred porodom. Večina NSAID se izloča v materino mleko v majhnih količinah. Kortikosteroidi so v nosečnost varni v zmernih odmerkih, vendar lahko veliki odmerki povzročijo rastno zaostanek ali prezgodnji porod. Azatioprin velja za relativno varno zdravilo v nosečnosti; metotreksat je teratogeno in ga je treba ukiniti pred spočetjem; ciklosporin je v primerih hude bolezni včasih upravičen. Biološka zdravila, na primer zaviralci TNF-α, so načeloma varna, vendar jih običajno ukinjamo tri mesece pred porodom. Probiotiki so običajno koristni in neškodljivi. Odločitev o terapiji temelji na individualni oceni zdravja matere in ploda ter na posvetu z gastroenterologom in ginekologom.
Vpliv ulceroznega kolitisa na plodnost in porod
V večini primerov ulcerozni kolitis ne vpliva na plodnost. Pri nekaterih primerih je potrebno prilagoditi zdravljenje, da se doseže mirna bolezen in varna nosečnost. Pri porodu večina bolnic rodijo vaginalno; odločitev o carskem resezu temelji na drugi frequenci dejavnikov, ne izključno na obstoju UK. Poporodno obdobje zahteva nadaljnji nadzor nad morebitno ponovito aktivacijo bolezni, ki se lahko pojavi po porodu.
Prehrana in življenjski slog med nosečnostjo pri UK
Prehrana igra pomembno vlogo pri obvladovanju UK. Uporabne so diete, ki zmanjšujejo vnetne procese; pogosto se svetuje mediteranska prehrana z zadostnim vnosom železa in folne kisline. Pri pomanjkanju se uporabijo prehranska dopolnila. Pomembno je zagotoviti zadosten vnos vitaminov in mineralov ter prilagoditi odmerke vitaminov A in folne kisline v skladu z nosečnostjo in priporočili zdravnikov.
Prurigo v nosečnosti
Prurigo v nosečnosti (prurigo gestationis) je kožno stanje, ki povzročita močno srbenje in izbokline. Ponavadi izzveni po porodu. Diagnosticiranje temelji na klinični oceni; zdravljenje vključuje lokalne kortikosteroide, antihistaminike in vlažilna sredstva. Stanje ni škodljivo za plod, vendar lahko vpliva na kakovost življenja. Pri hudih oblikah ali sumu na drug zaplet se svetuje posvet z zdravnikom.
Plodnost, nosečnost in vnetna črevesna bolezen (IBD)
- Ključni cilj: vzdrževanje remisije med nosečnostjo.
- Posvet z gastroenterologom in ginekologom pri načrtovanju nosečnosti.
- Stalni kontrolni pregledi med nosečnostjo, zlasti pri anti-Ro protitelesih.
- Pravilna izbira zdravil in prilagoditve odmerkov glede na tveganje za mater in plod.
Zakaj je načrtovana nosečnost pomembna?
Nosečnost z ulceroznim kolitis zahteva skrbno načrtovanje, tesno sodelovanje z zdravstvenimi strokovnjaki in redno spremljanje. Z ustreznim zdravljenjem, prilagojeno prehrano in podporo je mogoče doseči zdravo nosečnost in roditi zdravega otroka. Pred začetkom zdravljenja se svetuje posvet z strokovnjakom za reprodukcijo, da se objamejo najboljše možnosti za prihodnost.