Glede želja, pričakovanj, pomislekov in strahov v zvezi s porodom se posvetujte z babico ali zdravnikom, ki bosta skrbela za vas v porodnišnici in/ali v porodni sobi. Najpomembnejša skrb osebja, ki skrbi za potek poroda, je zdravje porodnice in ploda. Zato se občasno želje in pričakovanja glede poroda lahko nekoliko spremenijo zaradi koristi matere, ploda ali obeh. Z zaupanjem in komunikacijo lahko rešimo veliko dvomov, strahov in zadržkov.
Predporodna priprava in uvedba venske kanile ter higiena presredka
Da bi v času poroda zagotovili optimalen dostop do krvnih žil porodnice, ki jih potrebujemo za dajanje zdravil ali tekočin med in po porodu, porodnici po potrebi v času poroda ali po porodu vstavimo vensko kanilo. S tem se izognemo tudi pogostejšemu zbadanju porodnice za različne postopke. Kanal je plastičen, brez ostrih robov in kljub legi znotraj same žile dovoljuje gibanje z okončino, v kateri je kanal nastavljen. Ob morebitnih poškodbah presredka ali prerezu presredka (epiziotomiji) je kirurška oskrba rane mnogo lažja, če oskrbe rane ali poškodbe presredka ne ovirajo sramne dlake presredka. Enako velja za celjenje rane, ki ga lahko otežujejo dlake, ki vraščajo v rano ali bakterije. Ob poraščenem presredku namreč težje zagotovimo sterilno operativno polje, težja pa je tudi nega in čiščenje rane v času celjenja. Ker je britje že poškodovane kože presredka zelo težavno, ponudimo britje ob pripravi pred porodno sobo.
Klistir in praznjenje črevesja ter vpliv na potek poroda
Klistir je metoda čiščenja končnega dela debelega črevesja in danke s pomočjo mlačne vode. Polno črevo lahko ovira spuščanje vodilnega plodovega dela v drugi porodni dobi, saj zožuje porodni kanal. Nehoteno odvajanje blata med porodom lahko v zadrego spravi tudi porodnico samo, zato lahko zadrževanje blata podaljša iztis ploda. Po drugi strani pa prazno črevo in topla voda po naravni poti pospešita potek poroda in pogostnost popadkov.
Studije in CTG ter neposredno merjenje srčnega utripa
Počasneje ali občasno se spremlja plodovo stanje z zatečenim CTG ali neposrednim merjenjem plodovih srčnih utripov. Plodovo stanje lahko ocenjujemo z uporabo kardiotokograma (CTG). Pri tej metodi beležimo srčni utrip matere in ploda s pomočjo ultrazvočnega tipala preko trebušne stene ter popadke s posredno metodo ocenjevanja premikanja trebušne stene. CTG lahko uporabljamo ves čas poroda ali samo občasno v rednih časovnih intervalih ali v določenih situacijah. Če pri spremljanju plodovih srčnih utripov prek trebušne stene prihaja do slabih zaznav ali zapisov, uporabimo metodo neposrednega merjenja plodovih srčnih utripov z elektrodami, pritrjenimi na kožo vodilnega plodovega dela.
Sprožanje poroda in indukcija: indikacije, metode in nevarnosti
Seveda bi bilo najbolje, da porod poteka spontano ob PDP (predvidenem dnevu poroda). Vendar je večino primerov treba porod sprožiti ali spodbuditi s pomočjo zdravil ali postopkov. Pri zdravi nosečnici, kjer je nosečnost potekala brez zapletov, porod navadno sprožimo med 7. in 12. dnem po PDP. Pri nosečnici s kronično boleznijo ali kadar to zahteva stanje ploda, porod lahko sprožimo tudi prej; navadno med 37. in 40. Ob zrelem materničnem ustju s predrtjem plodovih ovojev. Ob nezrelem materničnem ustju z aplikacijo prostaglandina obliki vaginalnih tablet, gela, vaginalnih depojskih aplikatorjev, peroralnih tablet ali v obliki infuzije. Dodajanje prostaglandinov pospeši dozorevanje materničnega vratu, ki je ključno za začetek aktivnega poroda, ko je maternično ustje odprto 3-4 cm in so prisotni redni, močni popadki. Zrelost materničnega vratu ocenimo z vaginalnim pregledom.
Oksitocin je hormon, ki preko receptorjev deluje na mišične celice maternice in na celice v izvodilih dojk. Koncentracija receptorjev v miometriju je v zadnjih štirih tednih nosečnosti 12-krat večja kot na začetku drugega trimesečja in se tik pred porodom še dvakrat poveča. Oksitocin se v telo vnaša na različne načine, od preproste infuzije do elektronsko nadzorovanih infuzijskih sistemov. Odmerek oksitocina se uravnava glede na jakost krčenja maternice. Občutek za bolečino je pri uporabi oksitocina pri nekaterih ženskah močnejši zaradi hitrejšega stopnjevanja krčev.
Sprožanje poroda z oksitocinom se uporablja ob zrelem materničnem ustju skupaj s predrtjem plodovih ovojev. Sočasna uporaba obeh metod izboljša uspešnost sprožanja poroda. O morebitni uporabi oksitocina se boste vedno pogovorili z odgovorno babico in/ali porodničarjem, ki vam bosta razložila razloge za njegovo uporabo. Za sprožitev poroda se najpogosteje uporablja amniotomija, to je predrtje plodovih ovojev z ustreznim instrumentom. Največkrat se uporablja plastična palčka z manjšim zavihkom na koncu, s katero povečamo površinsko napetost na plodovih ovojih, ki nato počijo.
Epiziotomija ali prerez presredka je poseg, pri katerem ob porodu prerežemo presredek v stran, da bi povečali izhod iz porodne poti, olajšali porod ploda in preprečili nekontrolirane poškodbe porodne poti. Nekontrolirane poškodbe presredka imajo za žensko lahko številne dolgotrajne zdravstvene posledice. Epiziotomijo naredimo tik pred prehodom plodove glavice čez vaginalno ustje, ko so tkiva močno napeta in najmanj občutljiva. Preventivne epiziotomije se izvajajo le pri operativnem dokončanju vaginalnega poroda s predhodnim omrtvičenjem mesta presredka.
Razen presežne intervencije: porodni kanali in postopki iztisa ploda
Do iztisa ploda poteka porod enako kot pri porodu v glavični vstavi. Ob prehodu ploda iz porodnega kanala pri medenični vstavi ploda porodničar s posebnimi prijemi vodi plod v porod celotnega telesa z glavo vred. Pri distociji ramen, kjer so ramena in telo ploda bistveno širši od glavice, pride do zastoja poroda. Zato so potrebni posebni prijemi, ki jih izvede izkušen porodničar, s katerimi se porodijo ramena ploda ter ostalo telo. Distocija ramen ni predvidljivo stanje in ga lahko ugotovimo šele med samim porodom. Zaradi resnosti stanja, ki ogroža plod, so ukrepi običajno zelo hitri brez daljšega posveta s porodnico. Po CTG spremljamo porode z večjim tveganjem za zaplete in sum na fetalni distres.
V primerih prisotnosti plodovih pogojev ali nevarnosti, se včasih poslužimo neposrednega merjenja srčnega utripa ploda prek vaginalnega pregleda s posebnim vodilom ter elektrodami. Ta metoda je varna ali kontraindicirana le v primerih resne poškodbe kože ploda (npr. okužba matere s hepatitisom ali HIV ali herpes v genitalnem predelu).
Postopek po porodu in poporodna obdobja
Po porodu jemljemo kri iz popkovnične arterije in vene, saj predstavlja ta kri stanje pH v otrokovem krvnem obtoku in preskrbljenost njegovih tkiv s kisikom. Vrednost potrebujemo za oceno stanja novorojenca. Postopek je popolnoma nežen in neboleč za novorojenca in porodnico, saj se izvede po prenehanju utripanja iz žil popkovnice, ki ostane na posteljici. Odvzem krvi se lahko izvede tudi za opravljanje določenih preiskav v zvezi z novorojencem. Tako lahko odvzamemo kri za genetske analize ali preverjanje okužb novorojenca. Posteljica in zadržani deli posteljice preprečujejo, da bi se maternica pravilno krčila in s tem zaustavljala krvavitev iz ležišča posteljice.
Zgodnja poporodna krvavitev je vsaka krvavitev iz porodne poti, ki preseže 500 ml v prvih 24 urah po vaginalnem porodu. Do večine krvavitev pride med porajanjem posteljice ali takoj za tem. Poporodna krvavitev ostaja pomemben vzrok smrti mater ob ali po porodu. Zato je potrebno čim hitrejše ukrepanje in po potrebi nujni ukrepi ali operativno dokončanje poroda. Postopek odstranitve posteljice ali delov posteljice poteka v narkozi (splošni anesteziji) z ročnim luščenjem posteljice ali odstranitvijo delcev posteljice in plodovih ovojev, kadar to zahteva stanje. Zgodnje sprejetje ukrepov je ključno za zmanjšanje zapletov.
Carski rez: indikacije, tveganja in posledice
Carski rez je porod preko trebušne stene in se običajno izvede z vodoravnim rezom nad sramno kostjo. V mnogih primerih carski rez zviša tveganje za obolevnost in umrljivost pri materi, plodu ali obeh, zato ga izvajamo le ob trdnih razlogih. Najpogostejši vzroki vključujejo nenapredovanje poroda (distocija), fetalni distres, nepravilno vstavo ploda ali po ponovnem c. rezu. Poskus vaginalnega poroda po predhodnem carskem rezu se svetuje nosečnicam brez novih razlogov za carski rez in brez zadržkov za poskus vaginalnega poroda. Zapleti po carski rezu se nanašajo na okužbe, krvavitve, poškodbe sečil in trombozo. Otroci, rojeni po predbavnem carskem rezu, imajo v povprečju večjo pojavnost dihalnih motenj.
Sprožitev poroda: mnenja, statistike in praktični primeri
Ko se predvideni datum poroda prevesi v dneve ali tedne zamude, se nosečnice pogosto znajdejo v čustvenem vrtincu. Ena najpogostejših metod za zorenje materničnega vratu in spodbujanje popadkov je trak za sprožitev poroda (Propess). Ta tanek trak vsebuje dinoproston in našteto sporočilo: primarni cilj traku je zorenje materničnega vratu, ne le sprožitev popadkov. Postopek običajno poteka tako, da trak ostane v nožnici nekaj časa, nato ga odstranijo, ko vrat doseže mehkejši in odprtosti 3-4 cm ali ko se razvije aktivna faza poroda. Zgodbe pacientk kažejo na različne izkušnje: od zelo močnih popadkov, do dolgotrajnih nestrpnosti ali hitrih porodov, ki večina porodničarjev ocenjuje kot bolj bolečih, vendar s pozitivnim izidom.
Nekateri zdravstveni strokovnjaki opozarjajo na tveganja dodatnih intervencij in kaskade ukrepov, ki lahko nastanejo po sprožitvi poroda. Statistične študije v ZDA kažejo, da je delež sprožitev poroda med 20-40 % v različnih obdobjih, pri čemer ni jasnih dokazov o velikih koristih za matere ali dojenčke v vseh primerih. V zadnjem času poraja tudi vprašanja, ali so koristi sprožitve pri zdravih nosečnicah večje od tveganj. Nekatere raziskave potrjujejo varnost sprožitve v določenih okoliščinah (npr. prenošenost), druge opozarjajo na morebitne nepovratne zaplete in večjo potrebo po carski rezi.
V Sloveniji so smernice različne po porodnišnicah, vendar je splošna smernica, da se sprožitev poroda upošteva, kadar okoliščine to dovoljujejo in kadar tveganje za plod ali mater presega tveganja, povezana z indukcijo. Nenehno se poudarja pomen individualizacije: odločitev mora biti prijazna do bolnice, ob podpori babice ali porodničarja ter v postopku, ki je v varnih rokah.
Izkušnje in osebne pripombe
V številnih izkušnjah porodnic so sprožitev poroda doživljali različno: od neizmerne tesnobe in potrebe po dodatnih podporah do nagrade ob rojstvu zdravega otroka. Nekatere mame poročajo o izkušnjah brez večjih zapletov pri večkratnih sprožitvah, druge pa opisujejo dolgotrajne procese s posegi ali povečanimi bolečinami. Pomembno je, da vsaka nosečnica razume, da so popolnoma različne poti poroda, in da ni treba zanemariti čustvenih in psiholoških potreb v procesu sprejemanja odločitve o sprožitvi.
