Če razmišljaš o splavu, imaš mogoče več vprašanj. Tu smo, da ti na ta vprašanja odgovorimo. Umetna prekinitev nosečnosti je tvoja odločitev. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine.
Kaj sploh pomeni umetna prekinitev nosečnosti in kako je urejena
Obstajata dve metodi umetne prekinitve nosečnosti. Obe sta varni in ju krije zdravstveno zavarovanje. Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko v Sloveniji živeča oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd..
V Sloveniji je splav namreč dovoljen do desetega tedna nosečnosti, potem pa ga lahko dovoli le posebna komisija. V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se moraš najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
Kako poteka postopek: medikamentozni in kirurški splav
V primeru želje po prekinitvi nosečnosti v zgodnjem ali poznem stadiju najpogosteje uporabljamo metodo splava z zdravili. Metoda je izjemno učinkovita. Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol. Na postopek splava se moraš naročiti, s sabo pa vzameš zdravstveno kartico in podatek o krvni skupini. Ob sprejemu te pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmeš tabletko mifepristona, ki jo zaužiješ v ambulanti ali doma. Nato greš lahko domov. Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, nato preživiš od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju. Zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70 % nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma.
Stranski učinki, ki so zelo redki, so lahko slabost, zaprtje, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakuješ menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka. Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka. Ta metoda se opravlja na željo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna.
Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Med posegom ne čutiš bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu pri njem obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe). Če poseg poteka brez zapletov, lahko v spremstvu bolnišnico zapustiš že nekaj ur po posegu. Ob odpustu te ginekologinja seznani s potekom posega in ti da ustrezna navodila.
Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzameš sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol). Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne. V sicer redkih primerih, da umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija). Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja.
Ali je splav varen in kakšne so dolgoročne posledice
»Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe. Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti.«
Večina splavov se dokonča nezapleteno in nima fizičnih posledic za žensko. Vnetje, ki je dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti. Drugi stranski učinki so lahko nekoliko močnejša krvavitev, v izjemnih primerih pa tudi perforacija oz. defekt maternice, ampak to se zgodi redkokdaj. V primeru zaostalih delcev je pristop k obravnavi konservativen (zdravila, ev. histeroskopija).
Psihološki vidiki in čustvene posledice
Odločitev za splav ali umetno prekinitev nosečnosti zagotovo ni preprosta za nobeno žensko (in njenega partnerja). Čustvene in psihološke posledice so po splavu veliko bolj pogoste kot različni drugi zdravstveni zapleti in posledice. Ženske se lahko po splavu soočajo z različnimi čustvenimi in psihološkimi posledicami splava. Intenzivnost in čas trajanja je seveda odvisna od osebe do osebe. Čisto vsaka ženska se po umetno prekinjeni nosečnosti lahko sreča z različnimi čustvenimi in psihološkimi posledicami. Nekatere občutijo blago obžalovanje, spet pri drugih se lahko razvijejo tudi zelo huda depresivna stanja.
Različne ženske poročajo, da je splav nanje vplival bolj, kot so pred posegom pričakovale. Ne zapirajte se vase - veliko ljudi ne želi, da bi kdorkoli izvedel za okoliščine, v katerih so se znašli. Začnejo se izogibati ljudem in se zapirati vase. Čeprav je težko, je prav, da v teh težkih trenutkih ostanete povezani z družino in prijatelji, pri katerih boste zagotovo dobili oporo, ki jo potrebujete. Pogovor pomaga - morda poznate žensko, ki je že bila nekoč v podobni situaciji kot vi. Ne dovoljujte si biti pod kakršnimkoli pritiskom - izogibajte se ljudi, ki bi hoteli kakorkoli pritiskati na vas.
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za to, da že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev. Po splavu se priporoča kontrola pri izbranem ginekologu, kjer preverimo uspešnost prekinitve nosečnosti in informiramo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo.
Zakaj se mlade ženske odločajo za splav: najpogostejši razlogi
Razlogi, zakaj se ženske odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, so različni. Razlogi, ki jih ženske in dekleta navajajo - in so načeloma objektivni - so najpogosteje: nisem pripravljena skrbeti za (še enega) otroka, finančno ne bi zmogla, ne morem zaradi odgovornosti do drugih - moža, otrok, staršev; nisem poročena in nočem biti samohranilka, težave v odnosu s partnerjem bi otrok še poslabšal, sem premlada za otroka … Dejansko pa je za temi razlogi strah, cela paleta različnih strahov: strah, da bom postala neprimerna za svojo okolico, da me bo partner zavračal, da ne bom mogla poskrbeti za svoje in otrokovo materialno stanje, da bom osamljena, da bo vse lepo v mojem življenju izginilo ...
Mladostnice najpogosteje sprejmejo odločitev, ker želijo prej opraviti šolanje, se osamosvojiti. Večinoma so odgovorne in poskrbijo za učinkovito zaščito. Nekatere odrasle ženske, ki že imajo družino, ne želijo imeti še enega otroka. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so si otroka želele, vendar so se zaradi partnerjevega pritiska odločile za splav. Spet druge dobijo dolgo pričakovano službo, ki je noseče ne bi mogle obdržati. Zanosijo lahko tudi doječe matere, ki ne uporabljajo zaščite. Dojenje ni kontracepcija, saj imajo lahko ob tem ovulatorne menstrualne cikluse. Nekatere zanosijo že ob prvem takem dogodku.
Partner v odnosu igra pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti. Pri načrtovanju družine morata enakopravno sodelovati oba partnerja. To je večinoma res, ko se pogovarjata o načrtnem povečanju družine. Če ne želita več otrok, je odgovornost obeh, da imata kot par ustrezno zaščito. To je v večini primerov naloga ženske. Težava nastopi, ko gre za nenačrtovano nosečnost. Ta je včasih posledica neučinkovitosti zaščite, večinoma pa gre za pomanjkanje le-te.
Dejstva in statistika, povezana z mladimi
Število dovoljenih splavov je v zadnjem desetletju upadlo pri ženskah vseh starosti. Trendi so ugodni, res pa je, da se upadanje števila splavov v zadnjih letih upočasnjuje. Za splav se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 39. letom starosti, pri čemer starostna skupina od 30 do 39 let prednjači pred skupino od 20 do 29 let. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh (do 20. leta 7,6 % vseh). Predvsem nam je uspelo število dovoljenih splavov znižati med mlajšimi ženskami. "V Sloveniji imamo najnižji delež splavov med mladostnicami v Evropi," poudarjajo strokovnjaki in ta uspeh pripisujejo predvsem razvitosti družbe, učinkoviti spolni vzgoji, dostopnosti do ginekologov in brezplačni kontracepciji za ženske.
Razpored po starostnih skupinah (približno)
| Starost | Delež splavov |
|---|---|
| <19 let | nizek delež |
| 20-24 let | povprečno |
| 25-29 let | povprečno |
| 30-34 let | največ |
| 35-39 let | visok delež |
Kaj storiti, če si ugotovila nosečnost
V kolikor si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor nisi opredeljena pri izbrani ginekologinji se oglasi v najbližji ginekološki ambulanti ter se posvetuj z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročiš na poseg v katerikoli regijski bolnišnici.
Če si mladoletna, mora zdravnik o vaši nosečnosti in splavu običajno obvestiti vaše starše ali zakonite skrbnike. Vseeno pa je odločitev za splav popolnoma vaša.
Kaj pa kontracepcija in preprečevanje nenačrtovanih nosečnosti
Kontracepcijska sredstva so pri nas na voljo v okviru zdravstvenega varstva žensk. Kot navaja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, je bilo leta 2010 pri nas okrog 130000 uporabnic hormonskih in intrauterinskih sredstev za preprečevanje nosečnosti. V lekarnah je na voljo t. i. jutranja tabletka. Jutranja tabletka ali postkoitalna kontracepcija (kontracepcija po spolnem odnosu) je namenjena posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila (npr. počen kondom, snet kondom), žrtvam posilstva. Čas za zaužitje le-te je največ 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Prej ko jo zaužijemo, večja je učinkovitost. Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati pogosto kot način kontracepcije. Če pričakovana menstruacija zaostaja, je treba narediti nosečniški test.
Dostop do podpore in pravic
Vaša pravica do zasebnega in družinskega življenja zajema pravico do svobodne izbire, ali boste postali starš. Možnost splava je časovno omejena, zato je časovni dejavnik ključnega pomena. Potrebne zdravstvene preiskave je treba opraviti pravočasno, da se boste lahko nemudoma odločili, ali boste nosečnost prekinili. Vaša pravica do zdravja je lahko kršena, če vam zavrnejo postopek splava, čeprav so zanj izpolnjene zakonske zahteve. Če vam je bil zavrnjen dostop do informacij o vašem zdravju in zdravju otroka, ki ga pričakujete, ali če o stanju niste bili pravočasno, pravilno in ustrezno obveščeni, to lahko negativno vpliva na vaše zasebno življenje in tako povzroči kršitev vaše pravice do zasebnega življenja.
Če se ženska za umetno prekinitev nosečnosti odloči po desetem tednu, pa o njeni odločitvi odloča komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Komisija odobri prekinitev nosečnosti na osnovi medicinskih vzrokov in socialnih dejavnikov. Do 16. tedna nosečnosti Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno. Pogosto zavrnjeno prošnjo (če ni medicinske indikacije) za prekinitev po 16. tednu.
Kje poiskati pomoč in podporo
Ne zapirajte se vase. Poiščite zanesljive informacije in podporo pri zdravstvenih delavcih, psihologih in socialnih delavcih. V bolnišnicah in ambulantah so v mnogih primerih na voljo psihološke storitve že pred posegom. Po posegu se dogovorite za kontrolni pregled in za pogovor o primerni kontracepciji, saj prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije, je le izhod v sili.
Najpogostejši razlogi, povzeti
- priprava na dokončanje izobraževanja in osamosvojitev (mladostnice);
- finančne težave in negotov socialni položaj;
- neustrezni ali nestabilni partnerski odnosi;
- že obstoječa odgovornost do drugih družinskih članov;
- tveganja za zdravje ženske ali hud razvojni problem pri plodu;
- nosečnost kot posledica posilstva ali drugih travmatičnih okoliščin;
- nezavedena nosečnost pri doječih ženskah;
- karierne in življenjske okoliščine, ki onemogočajo skrb za otroka.
Vsaka ženska si zasluži varen, sočuten in nepristranski dostop do informacij, zdravstvene oskrbe in podpore, da lahko sprejme odločitve, ki so zanje najbolj primerne. Če si v stiski, poišči strokovno pomoč in pogovor - ne ostajaj sama z bremenom.