Pravice nosečnic pri zaposlitvi v Sloveniji

Nosečnost in starševstvo delavcem prinašata posebno varstvo. Te pravice veljajo pred, med in po sklenitvi delovnega razmerja. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine ipd. Tudi v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in mednarodne konvencije zagotavljajo minimalne standarde varstva materinstva. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1).

Kdaj in kako obvestiti delodajalca o nosečnosti

Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu.

Če delodajalec ob odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, bo ta zaščitena, če takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovem prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti. Nosečnost v tem primeru dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Prepovedi in omejitve glede dela med nosečnostjo in dojenjem

Delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka, prav tako veljajo omejitve glede nadurnega dela ali dela ponoči. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana. Nosečnica ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stanju, je omejeno: po 21. tednu nosečnosti lahko največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Del pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu je omejen.

Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju; v teh panogah lahko delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih, z določenimi izjemami (gostinstvo, podjetja z neprekinjeno menjavo izmen ali glasbene in gledališke predstave).

Delavka v času med nosečnostjo in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden. Staršem, ki negujejo otroka do 3 leta starosti, nudi zakon pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom; lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno pisno strinjajo.

Prepoved poizvedovanja in nediskriminacija ob zaposlovanju

Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidatke zahtevati podatkov o nosečnosti. Prav tako ne sme poizvedovati o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. V primeru, da vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati; že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Ob tem obstajajo izjeme, če gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali ga sploh ne sme opravljati zaradi nevarnosti za zdravje.

ZDR-1 določa, da manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se šteje za diskriminacijo. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva je dokazno breme na strani delodajalca.

Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Posebno varstvo velja tudi pred odpovedjo in prenehanjem delovnega razmerja. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, prav tako ne delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Pred odpovedjo so zavarovani tudi starši, ki izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, ta prepoved pa velja še en mesec po izrabi tega dopusta.

V vsem tem času delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega pripravljalnega ravnanja, potrebnega za (naknadno) odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca (npr. dati objavo prostega delovnega mesta ali drugače iskati novega zaposlenega). Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb: nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust.

Pomembno je razumeti razliko med pogodbo za določen in nedoločen čas: v primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva pred odpovedjo v smislu, da prenehanje zaradi poteka pogodbe ni enako odpovedi.

Izredne okoliščine, ko je odpoved možna

Kljub splošni prepovedi odpovedi je v določenih primerih odpoved pričakovana zlasti, če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. V obeh primerih je potrebno predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo. Delodajalec mora v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca (npr. stečaj ali likvidacija) o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. Inšpektorat mu na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko.

Posebne pravice in podporne ureditve

Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena ZDR-1, ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov.

Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas.

Starši so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. ZDR-1 te pravice opredeljuje v členih od 182 do 188, kjer posebno skrb namenja delavkam v času nosečnosti, pa tudi doječim materam.

Praktični nasveti za nosečnice v zaposlitvi

1. Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom.
2. Ko obvestite delodajalca, navedite tudi pričakovani datum rojstva, ker lahko nekatere dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti postanejo prepovedane.
3. Če ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči, niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju.
4. Če menite, da so vam kršene pravice, imate možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo ali poiskati pravni nasvet.

Najpogostejše težave in možnosti ukrepanja

Večino žensk obveščanje o nosečnosti misli tudi čustveno: veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec, pogosto jih skrbi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega. Nekatere želijo počakati do 12. tedna zaradi večje verjetnosti zapletov. Zgodi se lahko tudi, da ženska otroka izgubi. Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Veliko žensk se boji, da bodo po tem, ko se bo novica razvedela, izključene.

Kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev zakonsko določenih pravic. V kolikor so delavki kršene zgoraj navedene pravice, ima delavka med drugim tudi možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo. Nosečnicam bi morala biti na voljo brezplačna pravna pomoč in svetovanje, da bi bile v celoti seznanjene s svojimi pravicami.

Predlogi za izboljšave in priporočila

• Priporočamo, da se zakoni o delu še dodatno prilagodijo, da se nosečnicam zagotovi boljša zaščita.
• Vrnitve na delo po porodniškem dopustu: zakon mora zagotoviti pravico nosečnicam do vrnitve na isto delovno mesto po porodniškem dopustu, brez strahu pred izgubo zaposlitve.
• Priporočamo, da se delodajalcem zagotovi usposabljanje in izobraževanje v zvezi z zakonodajo o delu, pravicami nosečnic ter pomembnostjo spoštovanja teh pravic.
• Zagotavljanje porodniških nadomestil: pravice do porodniškega dopusta morajo biti širše, porodniška nadomestila pa morajo biti zagotovljena na način, da nosečnice ne občutijo finančne negotovosti v tem obdobju.
• Transparentnost na trgu dela: delodajalci bi morali biti dolžni poročati o tem, kako njihova politika vpliva na nosečnice in starše, ki so na porodniškem dopustu.

Zaščita nosečnic pred diskriminacijo na delovnem mestu je ključna za enakost in družbeno pravičnost. Mislimo, da bi uvedba predlaganih ukrepov znatno pripomogla k zmanjšanju diskriminacije in omogočila ženskam, da bodo lahko hkrati matere in uspešne zaposlene, brez strahu pred izgubo dela zaradi nosečnosti.

tags: #zanositev #v #zacetku #sluzbe