Pregled fetalne (plodove) morfologije je najpomembnejši ultrazvočni pregled v vsej nosečnosti. Optimalen čas za morfološki ultrazvok ploda je med 20. in 22. tednom nosečnosti. Morfološki pregled v tem času omogoča dober prikaz anatomije ploda, oceno rasti in razvoja ter pravočasno zaznavanje morebitnih odstopanj. Pregled praviloma opravljamo med 20. in 22. tednom gestacije.
Pomen morfološkega ultrazvoka v drugem trimesečju
Morfoloska ultrazvočna preiskava omogoča podrobno oceno anatomskih in fizioloških značilnosti vašega otroka med nosečnostjo. Pregled fetalne morfologije je namenjen ugotavljanju morebitnih nepravilnosti pri razvoju ploda. Najpogostejše nepravilnosti v razvoju ploda se pojavljajo na sečilih. Sledijo razvojne napake srca, nepravilnosti v prebavnem sistemu (požiralniku, želodčku, črevesju), živčevju in mišično-kostne nepravilnosti.
Analiza in izvid sledita takoj po pregledu. Nosečnica prejme jasen, razumljiv izvid z razlago ugotovitev ter strokovna priporočila za nadaljnje spremljanje nosečnosti ali morebitne dodatne preiskave. Ultrazvočni pregled izvaja izkušen specialist z uporabo sodobne ultrazvočne opreme, ki omogoča natančno in podrobno vizualizacijo ploda.
Priprava in potek pregleda
Priprava nosečnice praviloma ni posebna. Med pregledom se sistematično pregleda rast, razvoj in anatomija ploda ter položaj posteljice in količina plodovnice. Zaradi njegovega položaja in premikanja včasih celotne dolžine ploda ni mogoče izmeriti. Če je temu tako, se lahko namesto tega uporabi dolžina stegnenice, najdaljše kosti v človeškem skeletu.
Podatki o pretokih so hkrati s podatki o velikosti ploda pomembni pri oceni stanja ploda, t. i. plodovi kondiciji. Pregled lahko dopolnimo s 3D/4D ultrazvokom in z meritvijo pretokov v nekaterih žilah. Strokovno gledano 3D/4D ultrazvočna preiskava še ni obvezen del pregleda plodovega razvoja (fetalne morfologije), če pa se izkaže za strokovno ustrezno, jo lahko vključimo v pregled fetalne morfologije.
Meritve, s katerimi določimo gestacijsko starost in rast
Plodovo gestacijsko starost preverjamo oz. jo določimo s pomočjo meritev posameznih delov plodovega telesa. Meritve primerjamo s krivuljami rasti za posamezno kost. Da bi ugotovil otrokovo velikost, ginekolog uporabi posebno formulo: dolžino stegnenice pomnoži s 7. Otroka še ni mogoče izmeriti z merilnim trakom ali ravnilom, zato so te vrednosti približne in so lahko podpovprečne. Tudi na otrokovo težo (v 23. tednu tehta okoli 450 gramov) je treba gledati kot na približno vrednost.
| Meritev | Opis metode |
|---|---|
| BPD (prečni presek glavice) | Prečni prerez glavice merimo od zunanjega roba bližnje do notranjega roba bolj oddaljene temenske kosti, v najširšem delu, pravokotno na sredinsko črto. |
| HC (obseg glavice) | Obseg glavice merimo v isti ravnini po zunanjem robu kosti; merjenje prečnega preseka in obsega glavice je potrebno v točno določeni prečni ravnini, kjer vidimo sredinsko črto glavice. |
| AC (obseg trebuha) | Obseg trebuha merimo v prečnem preseku v višini želodca in popkovnične vene, kjer le-ta vstopa v jetra. |
| FL (dolžina stegnenice) | Dolžino stegnenice merimo med obema končnima sredinskima točkama metafize kosti. |
Podrobne ultrazvočne ravnine in organi
UZ-oceno glavice naredimo v treh ravninah. V transtalamični ravnini vidimo obe jedri talamusa, kavum septi pelucidi in falks, ker merimo tudi prečni presek glavice in obseg glavice. V transventrikularni ravnini merimo velikost zadnjega in prednjega roga stranskega prekata (ventrikel posterior in anterior), ki sta povečana pri ventrikulomegaliji (>10 mm); v tej ravnini opazujemo tudi horoidni pleksus in morebitne ciste v njem. V transcerebelarni ravnini merimo strukture v zadnji lobanjski kotanji - polobli malih možganov (cerebelum), vermis in cisterno magno. Transcerebelarno razdaljo merimo od zunanjih robov obeh polobel; ta razdalja v milimetrih je v tem času sorazmerna s plodovo gestacijsko starostjo.
Prečni presek skozi orbiti prikazuje razdaljo med očnicama, ki je enaka premeru očnice; če sta očnici bolj skupaj kot je njun premer, govorimo o hipotelorizmu, če pa sta bolj narazen kot premer očnice, govorimo o hipertelorizmu. V sagitalni (sredinjski) ravnini prikazujemo profil obraza; konica nosu, zgornja in spodnja ustnica ter bradica so v isti ravnini. Izmerimo lahko tudi nosno kost.
Hrbtenico si prikažemo v parasagitalnih, prečnih in koronarnih ravninah (po celotni dolžini hrbtenice). V sagitalni ravnini si prikažemo trebušno prepono, ki razmejuje prsno in trebušno votlino. Na prečnem preseku čez prsni koš ocenimo velikost in položaj srca ter njegovo strukturo; slika prikazuje presek čez štiri votline v srcu, vidimo dva preddvora (atrija) in dva prekata (ventrikla) ter dve zaklopki med predvorom in prekatom. V nekoliko višji prečni ravnini prsnega koša si prikažemo še izstopišča in križanje obeh velikih žil; aorte iz levega prekata in pljučne arterije iz desnega prekata.
Prečni presek čez trebuh v nivoju ledvic pokaže na sredinskem delu hrbtenico s tremi osifikacijskimi jedri, levo in desno ob njej pa normalno ledvico. Na prečnem preseku v nekoliko višji ravnini najdemo želodec (glej merjenje obsega trebuha). Slika prikazuje sečni mehur; med ultrazvočnim pregledom lahko opazujemo tudi praznjenje mehurja. Pod mehurjem je spolovilo ženskega spola. Pri pregledu zgornjih udov si prikažemo nadlaht, obe kosti podlahtnice in dlan levo in desno.
Posteljica, popkovnica in plodovnica
Slika prikazuje posteljico in vstopišče popkovnice v posteljico z barvnim Dopplerjem. V tem obdobju je debelina posteljice v milimetrih enaka tednom gestacije. Popkovnica v prečnem prerezu pokaže dve arteriji (manjši žili) in eno veno (večja žila). Krvne žile obdaja in jih ščiti želatinasta snov, imenovana Wartonova žolica. Oksigenirana kri teče po veni v plod in se po arteriji vrača v materin krvni obtok.
Na 3D-sliki imamo občutek, da je plodovnice malo in da je plod stisnjen v maternični votlini. Normalno količino plodovnice izmerimo subjektivno ali objektivno z merjenjem najglobjih žepov v štirih kvadrantih trebuha. V teh tednih je normalno, da je plodovnice več, kot zaseda volumen ploda.
Ocena gibanja, razvoja in 3D-prikazi
Plodek je težak okoli pol kilograma. Njegovi gibi so vedno bolj močni. Nogice pogosto stegne po celotni dolžini trupa, tako da podplati segajo preko glavice, koleno pa je naslonjeno na obraz. Noge so lahko tudi pokrčene v stegnu in kolenu (obrambni položaj). Kot med podplatom in golenjo je pravi, tonus spodnjih okončin je dober (najboljša ocena tonusa je med gibanjem); to je dokaz za normalen nevrološki razvoj.
3D-pogled na levo uho omogoča oceno oblike in položaja ušesa. 3D-pogled na lepo oblikovan obraz ima vse več podkožnega maščevja; koža ni več tako prosojna, postaja vse bolj rdeča, prekrita je s lanugom. Vidne so lepo razvite ustnice, nosnici in veki. Taka 3D-slika nam prikazuje več informacij na površini obraza kot več 2D-prerezov.
Preiskava za sum na kromosomske motnje
Z usmerjeno 3D/4D ultrazvočno tehniko želimo v drugem trimesečju nosečnosti preveriti, ali je morda prisoten sumljiv ultrazvočni znak za Downov sindrom in oceniti razvoj vseh organskih sistemov pri plodu. Preverimo morebitno prisotnost sumljivih ultrazvočnih znakov za Downov sindrom: vratna guba (če meri več kot 6 mm se nevarnost za DS poveča za 10-krat), dolžina nosne kosti (če je krajša od 5 mm, se tveganje za DS izrazito poveča), prenazalni edem na obrazu, oblika glavice, razširitev možganskih struktur, značilne nepravilnosti v srcu.
Težave pri izvedbi pregleda in ponovitev
Pri pregledu si želimo, da je lega ploda čim bolj optimalna. To nam omogoči lažji pregled vseh plodovih struktur. Žal na lego ploda nimamo vpliva. Če plod ves čas ne omogoča pregleda vseh struktur, je potrebno pregled ponoviti. Včasih pregled otežuje debelina trebušne stene matere in lega posteljice (na sprednji steni maternice). Oboje lahko zelo oslabi ultrazvočni snop. Takrat je preglednost plodovih struktur bistveno zmanjšana.
Opis izvida in nadaljnji koraki
Pregled praviloma opravljamo med 20. in 22. tednom. Morfologija ploda je specialistični ultrazvočni pregled, ki omogoča podrobno oceno anatomskih in fizioloških značilnosti vašega otroka med nosečnostjo. Nosečnica prejme jasen, razumljiv izvid z razlago ugotovitev ter strokovna priporočila za nadaljnje spremljanje nosečnosti ali morebitne dodatne preiskave.
Kako izmeriti biparietalni premer ploda na ultrazvoku | Meritve BPD | Biometrični parametri ultrazvoka
Primer iz prakse
Pri 23. tednu in 1 dan sem imela morfologijo. Mere so sledeče. FL je za 4 dni krajši in HC za 3 dni manjši, AC pa za 6 dni večji. Je to vredu? BPD 5,76 cm HC 20,7 cm AC 19,3 cm FL 3,94 cm Hvala in lp je mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar;
Enkrat otrok raste v dolžino, drugič pridobiva na teži - to dvoje se dogaja ob različnem času, saj otrokovo telo pravzaprav ne zmore obojega hkrati. Zaradi tega se morda zdi, da so tu in tam v obeh vidikih njegovega razvoja kratki premori.
Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. o porodu pri medenični vstavi, dvojčkih. Lepo prosim uporabljajte iskalnik!
tags: #23 #teden #nosecnosti #morfologija