Plavanje je ena najboljših športnih dejavnosti, s katero lahko dojenček začne. Obdobje prenatalnega razvoja je namreč značilno po tem, da otrok živi v tekočem okolju - plodovnici. Ta tekočina otroka ščiti pred fizičnimi udarci, mu zagotavlja idealno temperaturo in ga hkrati razbremeni vpliva gravitacije, oziroma obremenitve telesa. Dojenček je v maternici povsem naravno prilagojen gibanju v vodi. Bazenska voda zato nudi zelo podoben občutek »breztežnosti«, nežen pritisk vode pa lahko otroku zlahka prikliče obdobje, ko je bil v maminem trebuhu. Zato je novorojenčkom in dojenčkom bivanje v vodi običajno naravno prijetno, saj vzbuja občutek znane varnosti in udobja.
Kdaj je primerno začeti s plavanjem?
Mnenja pediatrov in strokovnjakov se nekoliko razlikujejo, vendar se na splošno strinjajo, da je idealen čas za prvi stik dojenčka z bazenom med tretjim in šestim mesecem starosti. Otrok ob rojstvu namreč ne pozabi stika z vodnim okoljem, zato je prilagajanje na bazen lažje prav v zgodnjem obdobju. V tem obdobju je dojenček še vedno naravno prilagojen na bivanje v vodi.
Pomemben kriterij ni le starost, temveč tudi zdravstveno stanje dojenčka. Otrok, ki gre plavat prvič, mora biti zdrav, brez znakov prehlada ali drugih zdravstvenih težav. Pomembni so tudi prvi odmerki nekaterih cepljenj. Starši morajo biti pozorni tudi na to, da otrok vodo v bazenu tudi okuša in pije, zato je kvaliteta vode še toliko bolj pomembna.
Optimalna temperatura in trajanje
Optimalna temperatura vode je med 29,5 in 32,5 stopinj. To pomeni, da ste lahko z otrokom v vodi približno 40 minut. „Če je temperatura vode višja, je obremenitev srca in ožilja prevelika, zato kopanje ne sme trajati več kot deset minut,“ pravi nekdanji tekmovalni plavalec. Temperatura vode naj bo 30-34 stopinj Celzija, saj dojenček še težko vzdržuje svojo telesno temperaturo. Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna.
Vaš dojenček naj bo v vodi le pet minut na mesec življenja: to pomeni, da je lahko 6-mesečni dojenček v vodi 30 minut. Ure naj bodo kratke in naj trajajo približno 20 do 60 minut. Začetniki, stari tri do pet mesecev, naj plavajo okoli 20 minut, starejši otroci od šestih mesecev naprej pa zmorejo tudi eno uro. Če je dojenček utrujen, jokav ali pa nasprotno preveč raztresen, uro pravočasno zaključite.
Varnost in zdravje
Varnost otroka mora biti pri kopanju v bazenu na prvem mestu. Dojenčkov in otrok, ki ne znajo plavati, zlasti pa se ne potapljati, nikoli ne smete pustiti brez nadzora v vodi. Na tečajih plavanja za dojenčke se starši naučijo posebnih prijemov, s katerimi lahko otrokovo glavo varno držijo nad vodo, tako da usta in nos ostanejo prosta. Prav tako dojenčki in otroci med plavanjem ne smejo požirati vode, saj lahko to hitro povzroči strah pred vodo.
Če dojenček popije nekaj vode ali se nepričakovano potopi, sprejmimo to kot pozitivno nezgodo. Vsekakor ne zganjamo panike, temveč se otroku nasmejmo in ga pohvalimo za novo izkušnjo ter ga stisnemo k sebi. Starši ne smejo podcenjevati niti domnevno blagega požiranja vode; takoj pojdite k otroku, pomirjujoče recite: „Močno kašljaj“, nežno ga potrepljajte po hrbtu in ga še naprej prosite, naj kašlja - to običajno pomaga.
Močan vdor vode v pljuča lahko povzroči tako imenovano sekundarno utopitev - običajno nekaj ur po dogodku, na primer ponoči. Zaradi tega se v pljučih nabere tekočina (pljučni edem), kar lahko povzroči težko dihanje. Na srečo je to redko, vendar se lahko zgodi - zlasti, če nekdo plava in naenkrat popije veliko vode. Še posebej kritično je, kadar se dojenčki potopijo večkrat zapored brez zadostne priprave, brez predhodne potopitve v vodo in brez dihalnega refleksa. Takrat se lahko zgodi, da se glasilke skrčijo in dihalne poti zaprejo - otrok ne more več dihati. V takih primerih je treba takoj začeti z ukrepi oživljanja.
Kdaj se izogibati plavanju
Ne priporočamo kopanja v morju in jezerih v prvem letu življenja, saj se lahko dojenček kopa le v vodi, katere kakovost je skoraj enaka pitni vodi. Kopanje v bazenu priporočamo le, če je kvaliteta vode dobra (se pravi mikrobiološko in kemijsko skladna s pravilnikom o kopalni vodi). Če ste se odločili za kopanje na javnem kopališču, bodite zelo previdni! Kopališče naj zagotavlja tudi dovolj svetlobe, da je dojenček v vodi dovolj aktiven. Kopanje v bazenih za dojenčke imajo nekateri strokovnjaki za ne priporočljivo do 10. meseca zaradi morebitne občutljive kože, drugi se s tem ne strinjajo.
Kdaj dojenček ne bi smel plavati? Ima nalezljivo bolezen.
Kako poteka tečaj in kaj pričakovati
Plavanje dojenčkov ni plavalni tečaj v tradicionalnem smislu - plavanja se otroci običajno začnejo učiti šele pri štirih ali petih letih. Gre bolj za to, da se dojenčki navadijo na vodo. Pod strokovnim vodstvom najmlajši skupaj z mamo ali očetom uživajo v igrivih vajah v vodi prijetne temperature. Starši se učijo različnih prijemov v položaju na trebuhu ali hrbtu. V vodi se igrajo z drobno opremo, pojejo gibalne pesmi in izvajajo določene gibe ob izrekih in čisti vodi.
Priporočljivo je, da se na plavanje prijavite na skupino oziroma krožek dojenčkovskega plavanja in hodite v skupini z drugimi starši in otroki. Enkrat do dvakrat na teden je ustrezna pogostost. Programi so različni: nekatere programe organizirajo kot 10-urni cikel, druge kot enourne ure enkrat tedensko. Programi so pogosto strukturirani, vključujejo pa tudi pogovor z inštruktorjem ter čas za druženje z drugimi starši. Med vadbo se otroci sprostijo, uživajo v igri in petju ter po vadbi pogosto sladko zaspijo.
Osnovne tehnike in postopki
Ob prvem vstopu v vodo je predvsem pomembno, da se otrok v naročju starša počuti varno. V vodi otroka podpirajte z obema rokama, držite ga blizu svojega telesa in z njim govorite mirnim glasom. Ne hitite, pustite dojenčku, da se postopoma navadi. Dojenčka postopoma seznanjajte z gibanjem v vodi. Priljubljena sta nežno pozibavanje ali previdno lebdenje na hrbtu. Delajte z osnovnimi tehnikami, kot so vaje dihanja, polivanje z vodo ali potopitev glavice. Te tehnike vadite v mirnem tempu, po možnosti pod nadzorom inštruktorja.
Pozorno spremljajte otrokove signale. Če postane nemiren, začne jokati ali je očitno nezadovoljen, plavanje nežno prekinite in se k njemu vrnite pozneje. Po plavanju poskrbite za hrano in počitek. Dojenčki so lahko po bivanju v vodi lačni in utrujeni, saj gre za fizično aktivnost, ki zahteva precej energije.
Pripomočki in oblačila
Za najmlajše otroke so primerni osnovni pripomočki, kot so majhni plavalni obroči, plavalne deske, penasti plovci ali plavajoče igrače. Priporočamo, da izbirate igrače v živih in kontrastnih barvah, ki so dojenčkom privlačne. Kot pripomoček v bazenu in morju lahko uporabite Fredov plavalni obroč, v katerem bo otrok lahko plaval z vami. Gre za poseben plavalni obroč, ki je v zadnjem delu odprt in ima v notranjosti obroča trebušni del, na katerem otrok leži, pripet pa je z varnostnim pasom, da ne more zdrseti iz obroča.
Izbrani pripomočki: Fredov obroč (rdeč, oranžen, rumen) omogočajo različne stopnje stabilnosti in svobode gibanja. Za najmlajše je primeren rdeč obroč, ki zagotavlja največjo stabilnost in varnost v vodi. Terapevtsko gledano je za otroka najboljše plavanje brez kakršnihkoli pripomočkov, saj je gibanje v vodi lahko čim bolj spontano in svobodno.
Kaj obleči dojenčku za plavanje? Najbolje bi bilo plavati brez kopalk, saj je stik dojenčkove kože s starši zelo pomemben - še posebej zato, ker dojenčki, stari od 3 do približno 14 mesecev, tako ali tako še ne morejo iztrebljati, ko so v vodi s trebuhom. Po kopanju v bazenu pa je samoumevno, da otroka stuširate.
Etika, priporočila in izkušnje staršev
Pri odločanju o tem, kdaj in kje začeti s plavanjem dojenčka, je pomembno upoštevati strokovne nasvete in individualno stanje otroka. Nekateri starši so se odločili prinesti otroke v bazen pri štirih mesecih in poročajo, da je otrok zelo užival, drugi počakajo dlje zaradi pomislekov glede klora ali kakovosti vode. Zdrav dojenček se lahko kopa v bazenu, kjer ima voda približno 32 stopinj Celzija, v zaprtem toplem prostoru (da se ne ohlaja glavica) in je kvaliteta vode dobra, že nekaj mesecev po rojstvu.
Starševske izkušnje so različne: nekateri pripovedujejo, da so začeli s kopanjem pri treh do štirih mesecih in so otroci uživali, drugi so počakali do šestih mesecev ali celo leto. Smiselno je upoštevati vedenje otroka: če otrok joče in že ima strah, ga nikakor ne smemo siliti v vodo. Postopnost in zaupanje sta tukaj ključnega pomena. Otrok se mora prvo počutiti varnega, opazovati vas in okolje okoli sebe.
Terme in javni bazeni - na kaj biti pozoren
Ko se boste odločili za kopanje v termalnih ali javnih bazenih, preverite, ali ima kopališče prilagojeno temperaturo in redno kontrolirano vodo. "V toplicah smo bili pri 4,5 in 5 mesecih. Obe sta neznansko uživali." Če bo voda primerno ogreta, vsaj na 32 stopinj, jo lahko daste v obroč in poskusite, kako se bo odzvala. Poskusite prvič 10-15 minut, potem pa vsak dan malo podaljšaj. Pa seveda se potuširajta po kopanju, pa če ne bo mela kakih rdečih lišajev, ji nič ne škodi.
Če kopate doma v lastnem bazenu, bodite prav tako previdni: preverite temperaturo (npr. 29°C ali več za malčke), kakovost vode in omejite trajanje. Doma v bani lahko prvi stik z vodo poteka že zelo zgodaj v varnem in mirnem okolju.
Priporočila za starše
- Otrok naj bo ob prvem obisku bazena star vsaj 3 mesece oziroma toliko, da lahko glavico že drži pokonci.
- Prednost dajte bazenom, kjer je voda redno analizirana in primerna za dojenčke.
- Ne puščajte otroka brez nadzora niti za trenutek.
- Prvič v vodo vstopajte počasi, prvi poskusi naj bodo kratki (10-15 minut).
- Po plavanju obvezno stuširanje in topla oblačila.
- Če ima dojenček nalezljivo bolezen ali je prehlajen, počakajte z obiskom bazena.
Učenje plavanja 4. korak: osnovne oblike plavanja
Koristi plavanja za razvoj dojenčka
Eden glavnih razlogov, zakaj je plavanje dojenčkov tako razširjeno, so neizpodbitne zdravstvene koristi. Bivanje v vodi pomaga pri razvoju mišičnega sistema, izboljšuje mišični tonus in podpira pravilno držo dojenčka. Voda namreč nadnaša in nežno spodbuja vse mišične skupine otroka. Zgodnje plavanje z dojenčkom ugodno vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti, koordinacijo in mišice.
Strokovnjaki menijo, da redno plavanje dojenčkov spodbuja celostni razvoj otroka: fizično (dihanje, srčno-žilni sistem, kosti, mišice, krepitev imunskega sistema), motorično (tridimenzionalni gibalni dražljaji, intenziven stik kože s starši), duševno (spodbujanje povezovanja različnih področij možganov) ter čustveno in socialno zorenje. Plavanje dojenčkov pomaga pri mobilizaciji in ima lahko tudi terapevtski pristop. V vodi lahko, med drugim, ublažimo porodno travmo, pojasnjujejo trenerji plavanja - na primer po carskem rezu ali če je bila ob rojstvu popkovnica okoli dojenčkovega vratu.
Praktične informacije o tečajih in cenah
Na trgu obstaja veliko različnih plavalnih tečajev za dojenčke. Programi so različni: nekateri so zasnovani kot razvojno-gibalni program, ki skozi igro in vodo spodbuja pravilen psihomotorični, mentalni in socialni razvoj. Programi so pogosto organizirani kot 10-urni cikli ali kot redne tedenske ure. Cena 10-urnega tečaja se v Sloveniji giblje med 90 in 180 evri; v nekaterih primerih cena vključuje vstopnino na bazen. Nekateri bolj obsežni programi (vključujoč predavanja in dodatne vsebine) lahko stanejo več, npr. 225 € za 10 ur, vključno z vstopninami v terme.
| Element | Priporočilo |
|---|---|
| Starost prvega stika | Približno 3-6 mesecev (odvisno od zdravstvenega stanja) |
| Temperatura vode | 29,5-33 °C (optimalno 30-34 °C za najmlajše) |
| Trajanje prve ure | 10-20 minut; kasneje 20-60 minut (po starosti in pripravljenosti) |
| Pogostost | 1-2× na teden |
| Varnost | Ne puščajte brez nadzora; preverjena kvaliteta vode |
Plavanje dojenčkov je odlična spodbuda za njihov psihični in fizični razvoj. Za dojenčke je voda več kot le element: je njihovo prvo poznano okolje. Še mesece po rojstvu se dojenček instinktivno spominja, kako breztežno lebdi v plodovnici. Ravno tu pride prav plavanje dojenčkov - z igrivim učenjem, nežnimi gibi in veliko bližine.