Vpliv gledanja televizije na razvoj dojenčka

V času otroštva preživijo otroci danes več časa pred televizijo kot pa v šoli. Zaslon je zdaj postal zdravstveno vprašanje. Ta članek je osnovan na predavanju, ki ga je imel dr. Zagovorniki tega, da je potrebno že majhne otroke uvesti v svet zaslonske tehnologije trdijo, da je vprašljiva le ‘kvaliteta’, to je vsebina, ki jo otroci na zaslonu gledajo. Trdijo, da je pod pogojem, da je tisto, kar otrok gleda ‘izobraževalno’ in ‘letom primerno’, zaslonska tehnologija v najslabšem primeru neškodljiva.

Zakaj je izpostavljenost zaslonom v zgodnjem otroštvu problem?

Medtem ko je trend uvajanja zaslonske tehnologije v zgodnjem otroštvu vse bolj močan, pa vedno več empiričnih dokazov, večina izven področja medijskih študij, vzgoje in psihologije, prinaša čisto drugačno sliko. Zdi se, da obstaja direkten konflikt med zagovorniki uporabe zaslonske tehnologije v zgodnjem otroštvu na eni strani in opozorili, ki jih prinašajo študije v pediatrični medicini in biologiji na drugi. Posebno pomembno je vprašanje starosti, ko lahko otrok začne gledati zaslonsko tehnologijo, in časa, ki ga lahko v zgodnjih letih otroštva preživi pred zaslonom.

Leta 1999 je ameriška pediatrična akademija izdala navodila, v katerih so priporočali, da otrok, mlajših od dveh let, ne izpostavimo televizijskemu razvedrilu, ker lahko škodljivo vpliva na zgodnji razvoj možganov. Leta 2006 so dali novo izjavo o televiziji in majhnih otrocih: ‘Morda vas bo mikalo, da dojenčka posadite pred televizijo, še posebej pred zanj ustvarjene oddaje, toda ameriška pediatrična akademija pravi: Nikar ne naredite tega! Ta zgodnja leta so odločilna za njegov razvoj.’

Kako zasloni vplivajo na razvoj možganov in vedenje

Možgani se najbolj intenzivno razvijajo v prvih letih življenja, zato so v tem času najbolj občutljivi za vtise. Otroška telesa ne prenesejo vseh zunanjih dražljajev, zato lahko razvijejo hiperaktivnost, histerijo in (psiho)somatske bolezni. Zaslonska tehnologija je povezana s spremembami v razvoju otrokovega sistema pozornosti. Raziskava s 2500 otroki, objavljena v reviji Pediatrics, je proučevala, ali je zgodnja izpostavljenost televiziji v kritičnem obdobju razvoja možganov lahko povezana s kasnejšimi motnjami pozornosti. Ugotovili so, da je zgodnja izpostavljenost televiziji povezana z motnjami pozornosti v sedmem letu, ki je združljiva z diagnozo ADHD. Otroci, ki so gledali televizijo v prvem in tretjem letu starosti, so imeli pomembno povečan riziko, da se pri njih do sedmega leta razvije takšna motenja pozornosti.

Druga študija je pokazala, da je le nekaj minut gledanja hitro dogajajoče risanke pri štiriletnikih imelo takojšnji negativni vpliv na zmožnost delovanja frontalnega dela možganov - zmožnosti, ki podpirajo ciljno vedenje, vključno s pozornostjo, delovnim spominom, zmožnostjo zadrževanja, reševanjem problemov, samokontrolo in odlogom zadovoljitve.

Pri mladoletnikih, ki preživijo prekomerno časa na internetu ali pred zasloni, so odkrili strukturne spremembe v možganih; nekatera področja so bila pri nekaterih celo 10 do 20 procentov manjša. Študija je tudi namigovala, da bi to možgansko krčenje lahko imelo negativne učinke, kot je zmanjšano zadrževanje neprimernega obnašanja in zmanjšana usmerjenost k cilju.

Vpliv na jezikovni razvoj in komunikacijo

Izpostavljenost pasivnim medijem ovira tudi njihov govorni razvoj. Ko starši gledajo televizijo, se posledično manj pogovarjajo, pogovor pa je za otrokov razvoj zelo pomemben. Raziskave so dognale, da zgodnja izpostavljenost otroka digitalnim napravam spodbuja zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju. V raziskavah so otroci okrog 1 leta starosti gledali televizijo več kot 2 uri na dan. Negativen vpliv tega na njihov razvoj se je pokazal do dosežene starosti 4 let ali manj.

Francoska študija je pokazala, da otroci, ki med družinskimi obroki gledajo televizijo, na splošno dosegajo slabše jezikovne rezultate. Dveletniki, ki jedo pred vedno prižgano televizijo, imajo v povprečju za 3,2 točke nižjo oceno na jezikovnih testih od tistih, pri katerih televizor med obrokom nikoli ni vključen.

Spanec, hormon melatonin in puberteta

Melatonin je spalni hormon, ki nastaja v možganih. Ko se zunaj mrači, se nivo melatonina poveča in omogoča spanje. Raziskovalci so poročali, da se je pri otrocih med 6. in 12. letom, ki so jim vzeli televizijo, računalnike in video igrice, stopnja melatonina povečala za povprečno 30 %. Izpostavljenost so povezovali z nižjim nivojem urinskega melatonina, kar je posebej delovalo na mlajše otroke v obdobju pubertete, ko se dogajajo pomembne spremembe v vlogi melatonina. Ugotovili so, da pri dekletih dosti hitreje nastopi obdobje pubertete kot v letu 1950; eden razlogov je povečana teža, drugi pa bi lahko bil znižan nivo melatonina.

Vedno več raziskav je tudi odkrilo, da otroci danes manj spijo, kot so prejšnje generacije in imajo več težav s spanjem. Študija 2068 otrok je odkrila, da je gledanje televizije med otroci do drugega leta povezano z nerednim spanjem. Druga študija 5 do 6 letnikov je odkrila, da sta aktivno gledanje TV in pasivna izpostavljenost povezana s krajšim spanjem in splošnimi spalnimi težavami.

Telesna teža, debelost in kardiometabolična tveganja

Raziskave vse bolj kažejo, da je sedenje pred zasloni neodvisni in pomembni povzročitelj debelosti pri otrocih. Odkrili so, da je vsaka dodatna ura gledanja televizije povezana z dodatnim kilogramom telesne maščobe. Predšolski otroci, ki gledajo televizijo, so debelejši in manj aktivni. Gledanje televizije nas tudi privede do tega, da občutno več jemo, tudi če fizično nismo lačni. Študija je zaključila, da lahko gledanje televizije pokvari našo naravno povezavo med apetitom in hranjenjem.

Skupna ameriško-evropska raziskava je ugotovila, da je čas pred TV zaslonom povezan s povišanim krvnim pritiskom (hipertenzijo) pri otrocih. Otroci, ki so dnevno gledali televizijo 2 do 4 ure, so imeli 2,5 krat večje tveganje za visok pritisk kot tisti, ki so jo gledali manj kot 2 uri. Tudi španska raziskava je pokazala povezavo med gledanjem televizije in tveganjem za kardiovaskularne bolezni.

Motnje pozornosti, učno uspevanje in dolgoročni učinki

Raziskava, ki je sledila otrokom, je pokazala, da je zgodnja izpostavljenost televiziji povezana z motnjami pozornosti v sedmem letu. Za vsako uro gledanja televizije se je tveganje motnje pozornosti povečalo za 9 %. Novejša študija je odkrila kasnejšo motnjo pozornosti pri otrocih, ki so v otroštvu povprečno dolgo gledali televizijo med 5. in 11. letom, in da je gledanje televizije v otroštvu povezano z motnjami pozornosti v adolescenci neodvisno od zgodnjih motenj pozornosti in drugih dejavnikov.

Raziskave kažejo tudi, da so odrasli, ki so kot otroci gledali televizijo 1-2 uri dnevno, v povprečju dosegli nižjo izobrazbo ter imeli večje srčno-žilno tveganje in slabše zdravje kot tisti, ki so televizijo gledali manj. Dolgoročne študije so pokazale, da otroci, ki so televizijo gledali več kot dve uri na dan med petim in petnajstim letom, v kasnejših letih razvijejo pomembne znake zdravstvenega tveganja.

Razlike med pasivnim gledanjem in interaktivno rabo

Mnenje, da je igranje računalniških igric bolj stimulativno kot pasivno gledanje risank, pa dokazi kažejo, da je tudi ta interaktivna tehnologija povezana z omejeno nevrološko aktivnostjo. Študija, ki je primerjala razlike v možganskem pretoku krvi pri otrocih, ki so igrali računalniške igrice, in tistimi, ki so delali preprosto ponavljajoče se seštevanje, je odkrila, da so računalniške igrice stimulirale le aktivnost v tistih delih možganov, ki so povezani z vidom in gibanjem. Enostavno seštevanje pa je aktiviralo celotno področje leve in desne možganske poloble, česar pri igranju računalniških igric ni bilo.

Kdaj in koliko zaslonov je sprejemljivo?

Priporočila slovenskih pediatrov se skladajo z mednarodnimi smernicami: otrok do drugega leta starosti naj ne bo izpostavljen zaslonu. V starosti od 2 do 5 let naj bo ta izpostavljenost v povprečju manj kot ena ura dnevno, ob navzočnosti staršev in s kakovostnimi vsebinami. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se izpostavljenost lahko podaljša na uro in pol dnevno, v tretjem pa na največ dve uri dnevno v prostem času. Pri priporočilih je poudarek tudi na kakovosti vsebin in prisotnosti odraslega med gledanjem.

Priporočila iz različnih virov še bolj konkretno navajajo: dojenčki mlajši od enega leta televizija ni potrebna; otroci od 18 mesecev do 2 let naj ne bi preživeli več kot eno uro; pri otrocih okrog 2 leti zadostuje 30 minut na dan; za starejše otroke se priporoča 60 minut na dan, pri osnovnošolcih 1-2 uri maksimalno.

Praktični nasveti za starše

• Postavite jasne meje: določite število epizod ali trajanje gledanja in jih dosledno upoštevajte.
• Izogibajte se zaslonom pred spanjem in med družinskimi obroki. Obroki so čas brez zaslonov.
• Če se otrok zaslonom ne moremo izogniti, spremljajte vsebino skupaj z njim in komentirajte ter razlagajte, da vključite socialno komponento.
• Nadomestite čas pred ekrani z branjem pravljic, ustvarjalno igro, gibanjem in igro z vrstniki.
• Ustvarite družinski načrt uporabe ekranov, ki velja za vse člane družine - na primer, določite „čas brez zaslonov“ vsaj dve uri pred spanjem.
• Če potrebujete, da je otrok varno zaposlen kratek čas, raje ponudite enostavne igrače ali naloge, ki spodbujajo samostojno igro in raziskovanje, ne zaslon kot varuško.

Kakšne vsebine izbrati, če že dovolimo gledanje

Razlikovati je potrebno med medijskimi vsebinami z nizko in visoko stopnjo stimulacije. Za vsebine z nizko stopnjo stimulacije so značilni počasnejši tempo, preproste zgodbe, umirjene barve, bogat besedni zaklad in naravni pogovori. Visoko stimulativne vsebine vključujejo hitro pripovedovanje zgodb, svetle barve in hitre spremembe prizorov - te so manj primerne za malčke, saj lahko zmanjšajo razpon pozornosti in ustvarijo vedenje, podobno odvisnosti.

Seznam nekaterih priporočljivih risank, dokumentarcev in vsebin, ki jih strokovnjakinja navaja kot primerne: Pingu, Raziskovalka Dora, Snorčki, krtek, Magic School Bus, Baby TV, dokumentarci If I Were an Animal, Pachamama in prilagojeni vlogi za otroke.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Če opazite znake dolgotrajnih težav s spanjem, velik padec pozornosti, motnje v jeziku ali vedenju, znatno povečanje telesne mase ali druge nenavadne spremembe, se posvetujte z otrokovim pediatrom ali strokovnjakom za razvoj. Številne študije kažejo, da so zgodnje spremembe v razvoju lahko povezane z izpostavljenostjo zaslonom, zato je zgodnja intervencija pomembna.

Kratek seznam ukrepov, če je zasloni že preveč prisotni

1. Postopna omejitev časa pred zaslonom in uvedba ritualov brez ekranov.
2. Povečanje časa za igro na prostem in družinskih aktivnosti.
3. Spodbujanje branja pravljic (beri isto pravljico dlje časa, da jo otrok ponotranji).
4. Izklop televizije med spanjem otroka in med obroki.
5. Vključevanje strokovnjakov, če se težave nadaljujejo.

Češnje na torti - kaj pravi praksa in strokovnjaki

Številne strokovne organizacije so jasno svetovale omejitve izpostavljenosti: Ameriška akademija za pediatrijo svetuje, da otroci pred 2. letom niso izpostavljeni pasivnim медijem, slovenski pediatri pa so pripravili konkretne omejitve po starosti. Pediatri vemo, kako ključnih za otrokov razvoj je prvih nekaj mesecev in let življenja. Takrat se modelira, kaj bo otrok sposoben doseči kot odrasel in kako bo funkcioniral v interakcijah z okoljem.

Čeprav zasloni niso popolnoma „zlobni“ in lahko prinesejo določene koristi (dostop do informacij, komunikacija na daljavo, včasih tudi terapevtske aplikacije), je jasno, da prekomerna uporaba vključuje resne zdravstvene in razvojne posledice. Zato je priporočilo preprosto: čim kasneje začnemo in čim manj časa preživimo pred zasloni v zgodnjem otroštvu, tem boljši so razvojni izidi.

Na koncu velja poudariti: čas pred zasloni je dejansko izgubljen čas, ki otroka prikrajša za optimalen in zdrav razvoj v mnogih aspektih. Dobra novica je, da lahko starši ta čas nadzorujejo in določijo, kaj bodo otroci na zaslonu spremljali - ter tako precej vplivajo na dolgoročne rezultate otrokovega razvoja.

tags: #ali #gledanje #televizije #skoduje #dojencku