Razvoj medicinskih tehnologij je človeštvu odprl nove poti pri reševanju najintimnejših želja, med katerimi je rojstvo otroka zagotovo ena najpomembnejših. Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP), pogosto imenovana tudi umetna oploditev, je postala ključno orodje v boju proti neplodnosti, hkrati pa je postavila pred družbo vrsto novih vprašanj, ki se dotikajo pravic otrok, etike in samega pomena družine.
Zgodovina OBMP sega daleč nazaj, z intenzivnejšim ukvarjanjem s področjem spočetja, nosečnosti in rojstva že v antični Grčiji. Preboj se je zgodil leta 1978, ko se je po postopku IVF (in vitro fertilizacija ali oploditev v epruveti) rodila Louise Joy Brown, prvi otrok, spočet s to metodo. V Sloveniji so se postopki OBMP začeli izvajati leta 1983, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj in dostopnost teh metod.
Kaj je OBMP in katere tehnike vključuje
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zajema vrsto različnih tehnik, s katerimi ustvarjamo novo človeško življenje v umetnih pogojih, brez potrebe po spolni združitvi moškega in ženske, temveč z združitvijo ženske spolne celice (jajčeca) z moško spolno celico (semenčico). Naravno oploditev sicer poteka v ženskem jajcevodu približno 24 ur po ovulaciji, medtem ko je namen OBMP pomoč pri spočetju novorojenčka parom, pri katerih naravna pot ni mogoča ali pa jo ovirajo drugi postopki zdravljenja neplodnosti.
Vrste umetne oploditve lahko ločimo glede na izvor spolnih celic: homologna umetna oploditev uporablja spolne celice partnerjev, medtem ko heterologna umetna oploditev vključuje uporabo darovanih spolnih celic. Obe obliki se lahko izvedeta z znotrajtelesno ali zunajtelesno oploditvijo, pri čemer zunajtelesne tehnike, kot je IVF, vključujejo delo z gametami in zarodki v laboratorijskih pogojih. Metoda ICSI (intracytoplasmic sperm injection) predstavlja pomemben napredek, še posebej pri reševanju moške neplodnosti, saj omogoča neposreden vnos posamezne semenčice v citoplazmo jajčne celice.
Uspešnost in razširjenost OBMP
Uspešnost OBMP je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi ključno vlogo igra starost ženske. Do 35. leta starosti je odstotek uspešnih zanositev s postopki OBMP višji (približno 33%), medtem ko se ta odstotek zmanjšuje s starostjo (pri ženskah med 38. in 43. letom je le še 13%). Najpogostejši vzroki neplodnosti pri ženskah vključujejo endometriozo, neprehodne jajcevode, motnje ovulacije, kromosomske nepravilnosti ali pa so vzroki nepojasnjeni. Pri moških so pogosti problemi s kakovostjo ali količino semenčic.
Pravno-etična ureditev in slovenski zakon
V Sloveniji je področje OBMP urejeno z Zakonom o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB). Ta zakon do nedavnega omejuje dostop do postopkov zgolj na raznospolne pare v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki ne morejo spočeti otroka po naravni poti ali pa jim grozi prenos dedne bolezni na otroka. Zakon zajema pravico do zdravljenja neplodnosti in različne postopke oploditve (pri čemer zakon prepoveduje hkratno uporabo darovanih jajčnih in semenskih celic).
Umetna oploditev je medicinsko podprta umetna združitev semenske celice in jajčne celice darovalca ali genetskih staršev, če je otroka zelo težko ali nemogoče spočeti po naravni poti. Postopek umetne oploditve v Sloveniji financira dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in sicer štirikrat. Po porodu ste upravičeni do nadaljnjih štirih poskusov, ki jih krije zavarovanje.
Pisna privolitev, anonimnost in varstvo podatkov
Preden upravičenci podajo pisno privolitev v postopek OBMP jih mora zdravnik poučiti o postopku OBMP, z možnostjo za uspeh, morebitnimi posledicami in nevarnostmi postopka za žensko, moškega in otroka ter jim svetovati. V primeru postopka umetne oploditve z darovano spolno celico boste pred začetkom postopka napoteni na psihološko in socialno svetovanje. Informacije o posameznem primeru umetne oploditve in darovanja spolnih celic se varujejo kot poslovna skrivnost. Če ste darovano spolno celico uporabili za umetno oploditev, vaše identitete darovalcu ni mogoče razkriti. Na enak način ne boste mogli izvedeti nobenih informacij o darovalcu spolnih celic. Vaši osebni podatki se bodo hranili v registru, ki ga vodi zdravstvena ustanova, ki ste jo izbrali, tako dolgo, kot je primerno v skladu s pravili medicinske znanosti in izkušenj, vendar do največ 50 let.
Ustavno sodišče in odprava diskriminatorne ureditve
Oktobra 2020 je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.
Oktobra 2020 pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je enako storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP-ja, neustavna.
Ustavno sodišče je najprej presojalo skladnost ureditve s pravico do enakosti iz 14. člena Ustave: ta zagotavlja enakost človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično prepričanje, gmotno stanje ali druge osebne okoliščine. Pri oceni zatrjevane diskriminacije je sodišče upoštevalo, ali gre za uresničevanje človekovih pravic, ali obstaja različno obravnavanje, ali so primerljivi položaji bistveno enaki in ali je razlikovanje ustavno dopustno.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-418/20 ugotovilo, da so izpodbijane določbe ZZNPOB v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom Ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov umetne oploditve izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.
Razlogi sodišča in presoja sorazmernosti
Ustavno sodišče je oceno protiustavne diskriminacije presojalo z vidika osebnih okoliščin in pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena Ustave. Pri tem je sodišče potrdilo, da pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz tega člena Ustave zajema dostop do zdravstvenih storitev, ki omogočajo zdravljenje neplodnosti, preprečevanje zanositve ter umetno prekinitev nosečnosti. Pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena Ustave stoji nasproti pozitivna obveznost države, da posameznicam, posameznikom in parom omogoči uporabo zanesljivih tehnik, ki jih na področju umetne oploditve razvija medicinska znanost.
Ustavno sodišče je pri presoji ugotovilo, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi bila prepoved dostopa do postopkov OBMP za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah primeren, nujen in sorazmeren poseg v njihovo pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec s takšno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z OBMP-jem, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP-jem, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini.
"Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP-ja (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo," je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.
Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP-ja, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico.
Posledice odločbe in nadaljnji koraki
Neskladje v zakonu mora zakonodajalec odpraviti v roku enega leta po izdaji odločbe. Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na tej podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe.
Da bi se izognili nastanku protiustavne pravne negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP-ja, je ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja sporni 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP-ja še naprej uporabljajo. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli.
Kot je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, bo z novelo omogočeno tudi samskim ženskam in ženskam, ki živijo v istospolnih skupnostih, da dostopajo do možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo. Gre za ureditev, ki jo poznajo številne države tako v Evropi kot v svetu, je dodal.
Politične in družbene reakcije
V Levici odločitev pozdravljajo. "Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status," pa je poudaril prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo Matej T. Vatovec. "23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive," je še poudaril in dodal, da ni treba čakati še eno leto, da se neustavne odločbe odpravijo. Zato bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem mogočem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost. "Želja po družini in pravica do starševstva ne smeta biti omejeni z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti," je poudaril. Kot so v sporočilu za javnost napisali v Svobodi, pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih partnerskih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. "Nemudoma se bomo lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo," so še obljubili.
Na novinarski konferenci je Vida Čadonič Špelič povedala, da so v NSi-ju negativno presenečeni nad odločitvijo in da jo bodo še preučili. Po njenem mnenju je ustavno sodišče zanemarilo osnovno pravico otroka. "To je, da ima oba starša. Če rečem malo grdo, otroka se ne da kupiti," je sklenila.
Odločitev ustavnega sodišča je pozdravil del civilne družbe. "Trajalo je 23 let, da bo demokratična Slovenija vzpostavila pravico, ki so smo si jo ženske izborile še v socializmu in jo nato izgubile z referendumom 2001," so poudarili v Ženskem lobiju Slovenije, kjer pričakujejo čimprejšnjo spremembo zakonodaje. "Ne borimo se samo z nazadnjaštvom, ki ga je najti v vseh strankah, ampak z globoko ukoreninjenimi, družbeno uveljavljenimi predstavami in predsodki," še poudarjajo.
Etika, pravice otrok in praktična vprašanja
Vprašanje pravic otrok ostaja osrednje v razpravi o OBMP. Medtem ko se zakonodaja v Sloveniji razvija v smeri večje inkluzivnosti, pa se postavljajo temeljna vprašanja o tem, kaj v resnici pomeni "največja korist otroka". Ali je ta korist zagotovljena v tradicionalni družini, ali pa se lahko uresničuje tudi v drugačnih družinskih oblikah?
Posebej močno se izpostavlja vprašanje pravic otroka. Zlasti se poudarja pomen očeta v vzgoji in razvoju otroka. Kot je dejala pediatrinja Marija Burnik, otrok potrebuje očeta in mamo, moški in ženski vzgojni model, česar pa otrok, spočet s pomočjo OBMP v istospolni ali samski zvezi, ne more dobiti. Tudi izjava Komisije za medicinsko etiko iz leta 2000, ki je poudarila, da ima otrok, spočet z OBMP, pravico do očeta, tako socialne kot psihološke vloge, se pogosto navaja v podporo tej tezi.
Na drugi strani zagovorniki poudarjajo, da je v sodobni družbi že veliko različnih vrst družin, in da najpomembnejša korist otroka ni nujno v tradicionalni obliki družine, temveč v odraščanju v ljubečem okolju. Poslanka Janja Sluga je izpostavila, da novela "ne prinaša zgolj in samo pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo, pač pa pomeni priznanje vseh raznolikih družin, ki v naši družbi danes že obstajajo."
Etične dileme se nadaljujejo tudi pri vprašanju statusa človeškega zarodka. Slednje je še posebej pereče pri vprašanju presežnih zarodkov, ki nastajajo pri postopkih OBMP. Ti se lahko zamrznejo za določen čas, po preteku pa se jih uniči ali uporabi v raziskovalne namene. To odpira vprašanja o spoštovanju človekovega dostojanstva že od samega začetka življenja.
Praktične spremembe v predlagani noveli
V Levici so ob tem v pisnem sporočilu za javnost še pojasnili, da bodo po predlogu samske ženske in ženske v istospolnih zvezah lahko pri ginekologu podale zahtevo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki bo nato izvedena po enakem postopku kot pri dosedanjih upravičenih (heterospolnih parih). Kot so navedli, odpravljajo tudi prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Bo pa ta možnost po njihovih navedbah na voljo zgolj v upravičenih primerih - na primer v situaciji, v kateri je moški partner neploden, ženska pa prenaša resno dedno bolezen, ki se lahko prenese na plod.
V Levici so ob tem v pisnem sporočilu za javnost izpostavili, da zakon ne more popraviti hude krivice, ki se je v teh 24 letih zgodila vsem ženskam, ki so želele zanositi, a jim je bila ta možnost odvzeta. Mnoge so v tem času že prestopile svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive, so zapisali.
Mednarodni kontekst in dostop v tujini
Kot so pred časom sporočili iz Legebitre za MMC RTV Slovenija na to temo, so morali istospolni pari velikokrat opraviti postopke v tujini. "Najpogosteje se pari odpravijo v Avstrijo, ki takšne prepovedi nima. Seveda so postopki lahko dolgotrajni in za par predstavljajo velik finančni zalogaj. Zato številni pari leta varčujejo, da sploh lahko pridejo do možnosti zanositve z umetno oploditvijo. Vedeti je treba, da postopek ni 100-odstotno uspešen, kar pomeni, da lahko pride do večkratnega postopka, z negotovim rezultatom."
Pravna vprašanja, ki ostajajo odprta
Zakonsko-pravna služba Državnega zbora je sicer opozorila, da novela prinaša tudi nekatere rešitve, ki presegajo odločbo Ustavnega sodišča, kot je denimo črtanje prepovedi hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Predlagatelji pojasnjujejo, da je to nujno za popolno izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, še posebej v primerih, ko bi bila prosilka sama neplodna.
Veljavni zakon namreč preprečuje oploditev, pri kateri bi bili donirani tako ženska kot moška spolna celica. Opozorila pa so tudi, da nadomestno materinstvo, torej zanositev z namenom, da se otroka nato preda ali celo proda nekomu drugemu, ostaja prepovedano in strogo kaznivo.
| Tematika | Dejstva iz gradiva |
|---|---|
| Dostop do OBMP | Doslej omejen na raznospolne pare; Ustavno sodišče razglasilo omejitev za samske in istospolne ženske za neustavno |
| Ustavno sodišče | Odločba U-I-418/20, s petimi glasovi proti enemu; zakonodajalec ima eno leto za odpravo neskladij |
| Varstvo otrok | Spornost glede koristi otroka in pomena očeta v vzgoji; nasprotujoča si stališča strokovnjakov in civilne družbe |
| Praktični postopki | Financiranje z dopolnilnim zavarovanjem (4 poskusi, po porodu še 4); varstvo podatkov do 50 let |
Ustavna sodnica dr. Šugman Stubbs je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju dodala, da če se sprejeta odločba nanaša na vprašanja umetne oploditve žensk, ki živijo v lezbični zvezi, pomeni odločitev še zadnji korak k izenačitvi vseh pravnih položajev heterospolnih in istospolnih parov. Opozorila pa je tudi na problem, o katerem bo moral razmisliti zakonodajalec, ko bo urejal to področje.
Kljub zakonskim spremembam pa se zdi, da bo razprava o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in pravicah otrok še dolgo nadaljevala. Vloga očeta pri vzgoji mladostnika/mladostnice, predavanje, in etične dileme glede statusa zarodka bodo ostale v ospredju javne in strokovne razprave, medtem ko bo zakonodaja skušala uskladiti ustavne zahteve, medicinsko prakso in družbene vrednote.