Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Materinski dopust traja 105 dni. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta.
Kdo in kdaj lahko uveljavlja pravico ter kje vložiti vlogo
Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila uveljavljate na centru za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V kolikor mati ne nastopi z materinskim dopustom 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Roki za uveljavljanje pravic: (1) Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov.
Posebnosti za osebe, ki delajo preko agencije
Če delo opravljate prek agencije, morate jasno ugotoviti, katera pogodba in kakšna zavarovalna ureditev velja za vas dan pred nastopom materinskega dopusta. Pravica do nadomestila pripada tistim osebam, ki so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Pomembno je preučiti, ali ste formalno prijavljeni in zavarovani kot zaposleni pri agenciji ali kot samozaposlena oseba (s. p.).
V praksi je ključnega pomena, da je upravičenec dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovan za starševsko varstvo. Če delate preko agencije in vas tam obravnavajo kot delavca v delovnem razmerju (M1), je vaša pravica pretežno vezana na to delovno razmerje. Če pa ste registrirana kot samostojna podjetnica in opravljate delo prek agencije kot pogodbeni izvajalec, je treba preveriti zavarovalni status in prispevke za starševsko varstvo.
Vloge in dokumenti
Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obr.) ter vloga za uveljavitev pravic materinskega dopusta in materinskega nadomestila se vložita na pristojnem centru za socialno delo. Če gre za očeta ali drugo osebo, se uporabljajo ustrezne vloge (vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka, vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila itd.). Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic.
Izračun osnove in višina nadomestila
Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z zakonom v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znašajo 100% osnove. Izplačilo očetovskega in starševskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG), medtem ko je materinsko nadomestilo navzgor neomejeno. Nadomestilo ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz ZUTPG.
Samozaposlene osebe in izračun nadomestila
Samozaposleni imajo pravico do nadomestila med porodniškim in starševskim dopustom. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. Materinsko nadomestilo prvih 105 dni znaša 100 % osnove. Nadaljnjih 260 dni boste prejemali starševsko nadomestilo v višini 90 % zgoraj omenjene osnove (opomba: v različnih delih besedila je navedena razlika, zato je ob osebnem primeru dobro preveriti aktualno določilo pri CSD).
Prenehanje pravice, nadzor in sankcije
Pravica do nadomestila preneha, če Inšpektorat za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz teh določb, mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila. Inšpektorat za delo lahko sproži nadzor bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave.
Inšpektorji lahko obiskujejo podjetja in opravljajo pregled na kraju samem ali zahtevajo dokumentacijo za pregled. Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen. Če FURS ugotovi, da samozaposlena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni.
Delo med porodniškim dopustom
V času prejemanja nadomestila so upravičenci obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom. V času porodniškega dopusta ne smete opravljati dela v obsegu, ki pomeni redno poslovanje ali kršitev pravil o porodniškem dopustu.
V skladu z ZSDP-1 je Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) pristojen za ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer opravljanje dela pomeni kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa. IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD). CSD pa je tisti, ki je izdal odločbo glede dopusta oziroma nadomestila in je dolžan na podlagi podatkov ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.
Praktične priporočila za delo preko agencije
- Pred začetkom porodniškega dopusta preverite svoj zavarovalni status: ali ste prijavljeni kot zaposleni pri agenciji ali kot izvajalec/s. p.
- Če delate preko agencije kot zaposlena oseba, poskrbite, da vas bo delodajalec pravočasno obvestil in da so prispevki pravilno obračunani.
- Če delate kot samozaposlena oseba in sodelujete z agencijo, pazite, da ste dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovani za starševsko varstvo.
- Vloge za materinski dopust in nadomestilo oddajte na pristojni CSD najpozneje dan pred začetkom materinskega dopusta ali največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
- Izogibajte se opravljanju dela v času porodniškega dopusta; če izjemoma ne želite popolne prekinitve poslovanja, angažirajte nadomestno osebo ali zaposlitev za določen čas.
- V primeru popoldanskega s. p. se pozanimajte pri CSD ali delodajalcu: delati v prostem času lahko pomeni honorarno delo, vendar v času varstva otroka (npr. 8.00-16.00) dela ne smete opravljati.
- V primeru dvoma se posvetujte z računovodjem ali pravnim svetovalcem, saj sprememba osnove za zavarovanje vpliva tudi na druge socialne transferje.
Računovodska in administrativna obveznost med porodniškim dopustom
Če imate s. p., obveznost vodenja poslovnih evidenc ostaja. Vsak mesec je treba oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi odločbe CSD zaprosite za znižanje akontacije.
Samostojnim podjetnicam med porodniškim dopustom ni potrebno plačevati prispevkov, saj jim te plača država iz proračuna. Pravica obstaja pod pogojem, da je s. p. odprt najkasneje 29 dni pred predvidenim dnem poroda in da so redno plačani prispevki za starševsko varstvo pred nastopom dopusta.
Primeri in praktične situacije
Primer: Predviden datum poroda maj 2019, oddaja vloge za porodniški dopust marec 2019 - upoštevajo se dohodki obračunani. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.
Logična je dilema vsake ženske, ki je tudi nosilka s.p., ali bo med nosečnostjo prejemala prihodke, ki ji bodo zadostovali za normalno življenje. Kakšno nadomestilo bo prejemala in ali ji sploh pripada? Poiskali smo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore nanje. Vsekakor je smiseln pogovor z dobrim računovodjem, ki vam lahko pomagal pri vseh izračunih, in »kaj pa če« situacijah.
Kaj narediti, če vas agencija prosi za delo med porodniškim dopustom
V času prejemanja nadomestila ne smete opravljati dela, ki je v nasprotju z namenom dopusta. Če inšpektorat ugotovi delo, boste morali vrniti neupravičeno prejeto nadomestilo z obrestmi. Če ste zaposleni pri agenciji, se o vsaki takšni prošnji posvetujte s CSD in preverite posledice za vaše nadomestilo. V primeru, da imate v času porodniškega dopusta zaposlena druga ali drugo nadomestilo, poskrbite, da je vse urejeno in dokumentirano.
Dodatne pravice v povezavi z otrokom in zaposlitvijo preko agencije
Očetovski dopust: Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo.
Starševski dopust: Po porodniškem dopustu imata mati in oče pravico do starševskega dopusta, ki traja skupno 320 dni (160 dni za vsakega od staršev), z določili o prenosu dni med staršema. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Priporočila za uspešno uveljavljanje pravic
- Preverite svoj zavarovalni status in dokumentacijo pri agenciji vsaj 2-3 mesece pred predvidenim datumom poroda.
- Vloge za materinski dopust in nadomestilo oddajte pravočasno (najkasneje 60 dni pred porodom ali najpozneje do nastopa materinskega dopusta).
- Če ste samozaposleni in sodelujete z agencijo, razmislite o tem, kdo bo v času vaše odsotnosti nadomestil ključne poslovne aktivnosti (zaposlitev začasne delovne sile, najem študenta, pooblastilo prokuristu itd.).
- V primeru popoldanskega s. p. preverite, kako se prizna obseg dela in obveznosti plačila pavšalov ter drugih prispevkov.
- V primeru nejasnosti ali spora se obrnite na pristojni CSD ali pravnega svetovalca, še posebej, če vas agencija poziva k delu med porodniškim dopustom.
V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena v Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Priporočljivo je, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
Praktični nasvet: če ste v dvomu glede pravic in obveznosti pri delu preko agencije, zberite vso dokumentacijo o plačanih prispevkih, pogodbah z agencijo in drugih relevantnih dokazih ter jih predložite CSD ob vložitvi vloge, da se preprečijo morebitne kasnejše težave pri uveljavljanju pravic.
tags: #delo #preko #agencije #porodniska