Kako pomagati dojenčku, ki ne more zaspati

Za dober spanec vašega malčka naj bo prostor najprej miren in temen. Majhni rituali in navade lahko zelo pomagajo. Ker dojenček ve, kaj ga čaka, ga to pomiri in spanec je boljši. Sledite našim praktičnim nasvetom in predlogom, da bo spal kot na oblaku.

Kaj je spanje in zakaj je pomembno

Spanje je fiziološki proces, nujno potreben za življenje. Funkcije spanja so raznovrstne, sodobna znanost pa ni še v celoti dognala, zakaj spimo. O pomenu spanja lahko sklepamo iz posledic pomanjkanja spanja, kot so motnje spomina, koncentracije, nagnjenost k debelosti, srčno-žilnim in možgansko-žilnim obolenjem, sladkorni bolezni, nekaterim vrstam raka in hitrejšemu staranju oz. nagnjenosti k zgodnejši demenci. Posledično zlasti pri najstnikih večja nagnjenost k tveganim oblikam vedenja, učni neuspešnosti, prometnim nesrečami in poškodbam pri delu.

Osnovna dejstva o spanju dojenčkov

• Novorojenčki spijo kar 16 do 18 ur na dan - vendar v kratkih intervalih.
• Dnevni in nočni spanec še nista ločena, ker cirkadiani ritem še ni razvit.
• Veliko sanjajo - približno 50 % časa preživijo v REM fazi spanja, kar je ključnega pomena za razvoj možganov.
• Spalni cikel pri dojenčkih traja med 40 in 50 minutami (pri novorojenčkih) in se postopoma podaljšuje.

Zakaj se dojenček pogosto prebuja

Ker imajo majhen želodec, se pogosto prebujajo zaradi lakote. Dodatni razlogi so preveč aktivnosti, neudobje (mokra plenica, prevroča ali premrzla soba), nerazvit cirkadiani ritem in razvojne spremembe, kot so izraščanje zob ali plazenje.

Koliko ur naj bi spali otroci in do katerega leta dnevni počitek?

Priporočena količina spanja je odvisna od starosti otroka: dojenček 12 do 15 ur, malček 11 do 14, predšolski 10 do 13, šolarji 9 do 11, najstniki 8 do 10. Dnevni počitek večina ohrani do 3,5 leta, pa tudi do 5 let oz. vstopa v šolo. Dnevno spanje pri šolarju je znak premalo ali nekvalitetnega spanja.

Praktični nasveti za mirnejši spanec dojenčka

1. Ustvarite dosledno večerno rutino: Kratko in sladko! Rutina je zelo pomembna, saj da otroku neko predvidljivo stalnost in mu omogoča na ta način »nestresno« večerno ločitev od staršev. Pomembna je njena stalnost, stalen redosled dogodkov s stalno večerno uro in pomembno je tudi, da ni predolga.
2. Ločite dan in noč: Čez dan naj bo svetlo, igrivo in zabavno, ponoči mehka osvetlitev, temneje, tišina in mir, manj interakcije pri nočnih hranjenjih.
3. Beli šum: Beli šum, bitje srca, zvok dežja ali tekoče vode ter materin glas posnemajo zvoke iz maternice in lahko pomagajo umiriti dojenčka.
4. Zavijanje (povijanje): Zavijanje posnema občutek varnosti v maternici in lahko prepreči Morojev refleks. Nekaterim dojenčkom pomaga - če pa se dojenček upira, ga ne silite.
5. Upoštevajte znake zaspanosti: Ne dovoljujte, da se dojenček preveč utrudi. Postavite ga k počitku, ko pokaže začetne znake (zehanje, drgnjenje oči, nemirnost), ker preutrujenost pogosto poslabša uspavanje.
6. Pravilno razporedite dremeže: V prvih mesecih so pogosti kratki dremeži; s časom prilagajajte število in dolžino, da dojenček ni premalo ali preveč utrujen.
7. Uporabljajte prijetne rituale: Kopel, rahla masaža, uspavanka ali branje pravljice pomagajo ustvariti povezavo s spanjem.
8. Izogibajte se uspavanju v nosilki, vozičku ali avtosedežu: Če dojenček zaspi tam, bo ob prehodu med spanji težje ponovno zaspal v posteljici.

Kako ravnati, ko se dojenček ponoči prebudi

• Poskrbite le za najnujnejše: menjavo plenice ali hranjenje, brez prižiganja močne luči ali igranja.
• Gibajte se počasi in brez naglice; ponoči govorite tiho in pomirjujoče.
• Če je to mogoče, pustite dojenčka v posteljici - najhitreje zaspi tam, kjer spi običajno.
• Če dojenček potrebuje tolažbo, mu ponudite ninico ali prehodni predmet, ki diši po vas.

Kako postopoma naučiti dojenčka zaspati samostojno

Otroka je treba naučiti spati oz. zaspati. Pomagamo mu pri tem, da razume, čemu služi postelja in mu damo priložnost, da se nauči zaspati sam, v svoji postelji z uporabo ninice oz. prehodnega predmeta. Le na ta način bo lahko sam brez naše pomoči zmogel prehode med posameznimi ciklusi spanja ponoči, ko se normalno prebudimo in v primeru stalnih okoliščin, v katerih spimo, tudi brez težav znova zaspimo.

Kako ukrepati ob nočnih morah ali ločitveni tesnobi

Nočne more se lahko začnejo že pri 6 mesecih, vendar niso tako pogoste kot pri enem letu starosti. Povzročijo jih lahko utrujenost, stres ali spremembe v dnevni rutini. Pri nočnih morah jim moramo nuditi tolažbo in skušati najti vzrok teh težav. Pri osmih mesecih veliko dojenčkov razvije ločitveno tesnobo; zato ohranjajte dosledno spalno rutino in občutek varnosti (nežen stik, uspavanke, crkljanje).

Varno spanje in priporočila za prvo leto

• Dojenček naj spi v vaši sobi vsaj prvih šest mesecev.
• Sobna temperatura naj bo med 16°C in 20°C.
• Dojenček naj spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh, glava naj ne bo pokrita.
• Ne spite v isti postelji z dojenčkom, če kadite, jemljete določena zdravila ali ste zelo izčrpani.
• Uporabite spalno vrečo namesto odeje v prvem letu življenja.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Če opazite, da dojenček v spanju preneha dihati, ga opazujte in štejte dolžino dihalnega premora; kratki dihalni premori do 10 sekund so lahko normalni, še posebej v aktivnem spanju. Če je premor daljši od 20 sekund, ga taktilno stimulirajte, če še vedno ne diha, izvedite vpihe v sklopu oživljanja in poiščite nujno pomoč. Če sumite na motnje dihanja (glasno smrčanje, čezmerna dnevna zaspanost, padci zasičenosti kisika), se obrnite na pediatra ali specialističnega zdravnika za motnje spanja.

Kako starševski stres vpliva na dojenčkov spanec

Starševstvo je čudovito, a hkrati zelo naporno. Če čutite poporodno depresijo, izgorelost, tesnobo ali kronično utrujenost, vedite, da niste sami - in da morate najprej poskrbeti zase, da boste lahko skrbeli za svojega otročička. Pomanjkanje spanja pri starših se hitro pokaže kot utrujenost in stres, kar lahko negativno vpliva tudi na otroka. Nemir in razdražljivost se prenašata na dojenčka in motita učenje spanja.

Regresije spanja in razvojne prelomnice

Regresija spanja je obdobje, ko dojenček, ki je prej dobro spal, doživi začasno zmanjšanje vzorcev spanja, se zato pogosteje zbuja in težje umiri. Običajno se pojavi okoli 4. meseca in lahko traja od treh do šestih tednov. Pogosto sovpada z razvojnimi in/ali fizičnimi mejniki kot sta npr. kobacanje ali izraščanje prvega zoba. V tem obdobju je ključno ohranjanje mirne in dosledne rutine ter nežno tolaženje dojenčka.

Praktična tabela: pričakovani spanec po mesecih (okvirno)

Dodatni praktični nasveti

• Ugasnite luči ali uporabite nočno lučko šibke svetlobe.
• Pred spanjem otrok naj ne je hrane, bogate z beljakovinami, ki aktivirajo dopamin; boljša izbira so ogljikovi hidrati, ki sprožijo utrujenost.
• Če dojenčka ponoči moti zamašen nos, redno čiščenje z ustreznimi sterilnimi raztopinami lahko zelo pomaga pri lažjem dihanju in spanju.
• Držite se zlatega pravila: zanašajte se na svoje izkušnje - kmalu boste vedeli, kaj je dobro za vašega otroka.
• Ko je res težko, se posvetujte s pediatrom ali specialistom za motnje spanja.

Pomirite dojenčka, preden zaspi

Otrokom bomo pomagali, da potonejo v miren spanec tako, da jim ob uspavanju nudimo svojo umirjeno in ljubečo bližino ter da se vsak večer držimo ustaljene večerne rutine (primerne njihovi starosti in individualnim potrebam). Če boste zaznali, da določen znaki kažejo na zaspanost, poskušajte otroka uspavati, preden pride v rdeče območje disregulacije.

Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kateri upamo, da vam bodo vsaj nekoliko v pomoč. Pomembno je, da na dojenčka, ki noče spati, ne gledate kot na svoj osebni neuspeh. Številne raziskave so pokazale, da se dojenčki zbujajo veliko pogosteje kot odrasli, njihov cikel spanja pa v povprečju traja 50 minut. Spanje je naša osnovna biološka potreba, ki pomembno vpliva na zdravje - tako otroka kot tudi cele družine.

tags: #dojencek #joka #ker #ne #more #zaspati