Dojenček kašelj zjutraj: vzroki in nasveti za starše

Sonce, dež, ohladitev, nato pa spet nekaj dni toplega vremena - te spremembe so ugodne za viruse, ki napadajo dihalne poti. Kašelj je eden glavnih znakov okužbe dihal, zato vam v nadaljevanju ponujamo podrobnejšo razlago, v kateri se osredotočamo na dražeči (»suhi«) kašelj.

Zakaj dojenček kašlja zjutraj?

Običajno gre za dražeči dejavnik - »drenažni« kašelj. Čez dan, ko je otrok aktiven, del nosnega izločka izteče »proti toku« (skozi nos) ali pa otrok pogoltne izloček, ki steče po grlu. Ponoči, ko otrok spi, izloček ne more nikamor drugam kot v sapnik, kar sproži kašelj. Po virusni okužbi ostane sluznica dihalnih poti še nekaj tednov vzdražena.

Kašelj je obrambna reakcija - refleks! Vsak refleks se začne z dražljajem, ki ga sproži. Sprožilec refleksa kašlja je draženje dihalnih organov. Dražljaju sledi globok vdih, nato močan izdih, ki mu sledi stiskanje sapnika in grla, kar pa se sliši kot kašelj. Izdih je izjemno močan, tako da kapljice, ki se izločijo iz dihalnih poti, letijo celo s hitrostjo več kot 150 km/h.

Vrste kašlja pri dojenčkih in malih otrokih

• Suhi (dražeči, neproduktiven) kašelj: Imenujemo ga tudi dražeči ali neproduktivni kašelj in se pojavi zaradi neposredne poškodbe zgornjih dihalnih poti. To povzročajo skoraj vsi respiratorni virusi, nekateri bolj, drugi manj, posledica vseh pa je »poškodovana« sluznica dihalnih poti. Eden najpogostejših vzrokov dražečega kašlja so nosni izločki, ki se »spustijo« v grlo in sapnik. Tam se izloček »zatakne« in otrok ga poskuša (večinoma neuspešno) izločiti.
• Moker (produktiven) kašelj: Pri otrocih je veliko redkejši. Pojavi se, ko so pljuča (pravzaprav bronhiji) polna izločkov, ti pa se »odstranijo« s kašljem. Zato ga imenujemo tudi produktivni kašelj. Običajno gre za bronhitis, redkeje za pljučnico. Starejši otroci lahko izkašljujejo izločke, medtem ko mlajši otroci sluz običajno pogoltnejo ali izkašljajo.

Pomembna opomba

Obilen izloček sluzi iz nosu in »zgornjih delov« grla se lahko zatakne v grlu in sapniku, zato otrok kašlja »mokro«, čeprav v pljučih ni ničesar. To daje lažen vtis produktivnega kašlja, v resnici pa gre za dražeč kašelj z »mokrim« podtonom. Po pregledu (avskultaciji - poslušanju otroka) lahko zdravnik zelo enostavno razreši to dilemo, ki pogosto zmede starše.

Najpogostejši vzroki kašlja pri dojenčkih

• Okužbe zgornjih dihal (prehlad): kašelj je pogosto povezan z izcedkom iz nosu, vnetim grlom in blagim povišanjem temperature.
• Krup ali laringitis: gre za vnetje zgornjega in spodnjega dihalnega sistema, ki se najpogosteje kaže s suhim lajajočim kašljem in oteženim dihanjem.
• Bronhiolitis: virusna okužba spodnjih dihalnih poti pri dojenčkih, ki povzroča suh kašelj, hitro plitvo dihanje in sopenje; pri dojenčkih je lahko stanje resno.
• Oslovski kašelj (pertusis): povzroča bakterija Bordetella pertussis; kašelj v moč­nih napadih z značilnim zvokom ob vdihu, pri dojenčkih lahko povzroči premore v dihanju.
• Pljučnica: lahko povzroči suh ali produktiven kašelj, povišano temperaturo, pospešeno ali oteženo dihanje ter nemir oziroma težave pri hranjenju pri manjših otrocih.
• Alergije in dražljaji (prah, dim, hladen zrak): lahko povzročijo ponavljajoče se ali nočne epizode kašlja.
• Gastroezofagealni refluks (GERD): kašelj zjutraj ob vstajanju ali po obroku je lahko posledica refluksa kisline.

Zakaj je kašelj ponoči ali zjutraj pogosto hujši?

Nočni in jutranji poslabšek kašlja običajno izhaja iz položaja telesa in drenaže nosnih izločkov. Čez dan, ko je otrok aktiven, ta izloček teče skozi nos ali se pogoltne, ponoči pa teče nazaj v sapnik in sproži dražeč refleks. Ležeči položaj poveča pritisk na dihalne poti, požiralni refleks pa med spanjem oslabi.

Kako lajšati kašelj pri dojenčku doma

1. Vlaženje zraka: vlažilci zraka so eno najučinkovitejših sredstev za lajšanje suhega kašlja; inhalacije s fiziološko raztopino lahko pomagajo pri vlaženju dihalnih poti in lajšanju draženja.
2. Hidracija: zadostno pitje tekočin pomaga redčiti sluz; pri dojenčkih, ki se dojijo, ponudite pogostejše dojenje.
3. Dvignjen vzglavje: rahlo dvignite glavo dojenčka med spanjem (ne z vzglavniki pri dojenčkih mladih mesecev brez nadzora!), na primer tako, da rahlo nagnemo posteljico po priporočilih pediatra.
4. Svež in hladen zrak: kratka sprehoda na hladnem zraku lahko olajša dihanje pri krupu; izogibajte se prekomerni izpostavljenosti mrazu in vetru.
5. Naravna sredstva: med (samo pri otrocih, starejših od enega leta) lahko ublaži suh kašelj in izboljša nočni spanec; rastlinski sirupi (slez, trpotec, timijan) lahko pomagajo pri regeneraciji sluznice in lajšanju dražečega kašlja.
6. Localna balzamika opora: pripraveki, kot sta Fitobimbi Bronhamil in Fitobalm balzamični gel, so namenjeni lajšanju simptomov zgornjih dihalnih poti in lahko dopolnjujejo nego pri starejših dojenčkih, skladno s starostjo uporabe.

Farmacevtski nasvet

Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) opozarja, da otroci mlajši od 6 let ne smejo prejemati zdravil proti kašlju brez posveta z zdravnikom. Antitusiki zmanjšujejo draženje in blažijo suh kašelj, vendar ne zdravijo vzroka in jih dajemo le, če kašelj ovira spanje ali otroka močno izčrpava - vedno po posvetu s pediatrom.

Kdaj je nujen obisk pediatra?

• Če ima dojenček povišano temperaturo in se kašelj okrepi - to kaže na resnejšo okužbo.
• Če otrok izgubi vitalnost ter postane nezainteresiran in letargičen.
• Če je dihanje oteženo, prisotno piskanje ali hitro dihanje - to lahko kaže na bronhitis, bronhiolitis ali pljučnico.
• Če je kašelj podoben pasjemu laježu ali spremlja značilno prasketanje pri vdihu in izdihu (možen krup).
• Če dojenček mlajši od štirih mesecev kašlja ali ima vročino - takoj poiščite zdravniško pomoč.
• Če kašelj traja več kot en teden brez izboljšanja ali se pojavi sluz z rumeno, zeleno, rjavkasto ali krvavo barvo.
• Če se pojavi modrikavost (cianoza), bruhanje zaradi kašljanja ali premori v dihanju.

Prepoznavanje resnejših stanj

Pri dojenčkih je treba kašelj jemati resneje kot pri odraslih: okužba, ki pri odraslem poteka blago, lahko pri dojenčku povzroči življenjsko ogrožujoča stanja, npr. bronhiolitis. Bronhiolitis je pogost pri dojenčkih do enega leta in ga pogosto povzroča respiratorni sincicijski virus; simptomi so suh kašelj, hitro plitvo dihanje, sopenje, apneja in utrujenost. Oslovski kašelj (pertusis) lahko pri dojenčkih povzroči premore v dihanju in zahteva antibiotično zdravljenje. Pljučnica je prav tako resna in zahteva zdravniško obravnavo.

Preprečevanje in krepitev odpornosti

• Higiena: redno in skrbno umivanje rok z milom je najučinkovitejša metoda preprečevanja širjenja okužb.
• Izogibanje kajenju in dimu: otroci, ki živijo v prostorih, kjer kadijo odrasli, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal.
• Izogibanje množičnim krajem v sezoni okužb: z majhnimi dojenčki se izogibajte prostorom z velikim številom ljudi med sezono pogostih okužb.
• Uravnotežena prehrana, gibanje in dober spanec: zdrav življenjski slog pomaga krepiti imunski sistem otroka.
• Cepljenja: upoštevajte priporočila glede cepljenj (npr. pertusis, gripa), ki zmanjšajo tveganje za resne okužbe.

Ko samozdravljenje ni dovolj

Občasno kašlja vsak otrok. Zavedati pa se moramo, da vsaka obravnava kašlja pri otroku predstavlja velik izziv, zlasti če je ta dolgotrajen. Da bi preprečili neustrezno zdravljenje in se prepričali, da otrok nima težjih bolezni dihal, se, preden pristopite k samozdravljenju kašlja svojega otroka, posvetujte z zdravnikom. Če kašelj ovira spanec, povzroča bruhanje ali je povezan s spremembo barve kože ali zmanjšanim hranjenjem, je obisk pri pediatru obvezen.

Praktični nasveti za starše

• Opazujte splošno stanje otroka: apetit, aktivnost, barvo kože in sprotno dihanje.
• Če je otrok živahen, normalno je in brez vročine, lahko podpremo domačo nego (vlažilnik zraka, hidracija, mir).
• Če niste prepričani, ali je kašelj resen, raje pokličite pediatra - še posebej pri dojenčkih in mlajših otrokih.
• Uporabljajte starostno primerne pripravke: med le pri otrocih nad 1. letom, rastlinske sirupe po priporočilu, nikoli zdravil brez posveta za otroke pod 6 let.

Pri skrbi za dojenčka je preventiva ključna: poskrbite, da dojenčki ne prihajajo v stik s prehlajenimi otroki ali drugimi osebami ter jih za čas širjenja dihalnih okužb po priporočilu pediatra začasno umaknite iz vrtca. Zdrav življenjski slog, higiena in poznavanje opozorilnih znakov pomagajo pri varovanju otrokovega zdravja.

tags: #dojencek #kaslja #zjutraj