Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen.
Zakaj igranje šteje
Življenje je prepleteno z igro. Razvoj sam je igriv - igra je zvedava, spremenljiva, nagajiva in nikoli predvidljiva, vedno ima vsaj dve rešitvi in izhodišča odprtih možnosti. S prihodom na svet se začne in oblikuje igrivost v odnosu med staršem/skrbnikom in dojenčkom. Plod vzajemnega odnosa odraža igro in njeno igrivost. Dojenček si želi raziskovati, biti sam svoj mali »Columbus«.

Skozi igro otrok razvija osnovne sposobnosti, kot so vid, sluh, gibanje in koordinacija. Interaktivna igra je v tem obdobju bistvena, saj pomaga otroku pri raziskovanju sveta in spoznavanju novih dražljajev. Skozi igro otrok razvija osnovne sposobnosti, kot so vid, sluh, gibanje in koordinacija. Pri tem je izbira igrač zelo pomembna, saj lahko s pravimi igračami močno spodbudimo razvoj različnih sposobnosti.
Gibalni razvoj po mesecih (pregled in praktične napotke)
Prvi mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri.
Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Prvi poskusi stoje in hoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Pri hoji: otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja.

Senzorne igrače in vizualna stimulacija
Za novorojenčke so še posebej pomembne vizualne informacije. V prvih mesecih življenja dojenček loči med svetlim in temnim ter se uči fokusirati pogled. Bolj pravilne vizualne informacije kot jih dojenček dobi, bolj se bodo njegovi možgani razvili. Zato priporočajo, da je otrokovo okolje že od rojstva dalje polno črno-belih kontrastov.
Kontrastna "BLACK AND WHITE" knjigica je odlična ideja za prvo otrokovo igračo. Knjigica vsebuje različne podobe živali in predmetov, na vsaki strani pa so dodani različni materiali, ki jih dojenček lahko tipa in tako razvija področje senzorne integracije. Obojestranska knjiga Tiny Love ponuja izkušnjo za vse čute. Ena stran knjige je namenjena vizualni stimulaciji z močnimi kontrastnimi barvami, medtem ko druga stran vsebuje različne teksture, ki spodbujajo tipanje in raziskovanje z rokami.
Kako izbirati igrače
Pri izboru primerne igrače ne prisegajte zgolj na njen privlačen izgled, temveč preverite, ali je igrača, ki ste jo izbrali, poučna in primerna za otrokovo starost. Izbrana igrača naj omogoča igro na več različnih načinov, otroku jo lahko ponudite v različnih razvojnih obdobjih ter obenem upoštevate njegovo trenutno stopnjo razvoja. Ob tem upoštevajte otrokova zanimanja in interese, saj bodo otroci tako za igro bolj motivirani in bodo po takšnih igračah raje posegali.
- Playgro igralna podloga s klavirjem: omogoča razvoj koordinacije med očmi, rokami in nogami ter spodbuja vizualno in slušno zaznavanje.
- Free2 Play interaktivni sprehajalec: podpira prve korake in učenje ravnotežja.
- Free2 Play Slonček z glasbo: pomirjujoča igrača za uspavanje in spodbujanje vizualne in slušne zaznave.
- Obojestranska knjiga Tiny Love: vizualna stimulacija in teksture za tipanje.
- Chicco zabavna miška: spodbujanje fine motorike s premikajočimi se deli.
Vrste igre in njihov pomen
Dojenčkom sprva igračo predstavljajo njegovi deli telesa, ki jih opazujejo in prijemajo. Po 4. mesecu začnejo opazovati predmete v neposredni bližini in si jih ogledovati, jih obračati, prijemati, metati. Razvoj igre se nadaljuje, saj začnejo najmlajši igrače postavljati skupaj in jih primerjati glede na velikost, obliko, otip in mehkobo.
Iz funkcijske igre se razvije simbolna igra, ki se v prvih oblikah pojavlja že po 1. letu starosti, bolj prisotna pa je po 2. letu starosti, ko pričnejo malčki posnemati dogajanje iz njihove okolice ter to vnašati v svojo igro. Med 3. in 6. letom igra postaja vse bolj domišljijska, vse pogosteje se igrajo igre vlog. Dojenčki in malčki najbolj uživajo ob tem, da v igri uporabljajo vse svoje čute in tako pridobivajo dragocene senzorne izkušnje.
Igra kot orodje za jezik in miselni razvoj
Skozi igro širite besedišče malčka. Pri dojenčkih in malčkih igro lahko izkoristite za oblikovanje številnih komunikacijskih priložnosti, za razvijanje njihovega razumevanja, za učenje gest, oglašanja in kot spodbudo pri pridobivanju govora. Pri tem ponavljajte, dopolnjujte in širite njihove izjave ter jim s tem nudite slovnično pravilen jezikovni model povedanega, brez da bi jih neposredno popravljali.
Dr. Ranko Rajović priporoča igre in vaje, ki aktivirajo rotacijo, ravnotežje, fino motoriko, govor in miselno klasifikacijo, saj so to najboljše vaje za aktivacijo sinaps v možganih. Dobra igra aktivira za pet ali šest področij, slaba igra eno ali dve. Zato je pomembno, da starši vedo, da je sedenje na sedežni garnituri in gledanje televizije škodljiva aktivnost, ki aktivira le eno ali dve od pomembnih področij.
Vloga staršev: kako podpirati raziskovanje
Kljub vsemu se zavedajte, da obilica igrač nikoli ne nadomesti pristnega stika odraslega s svojim otrokom. Igra ponuja številne zabavne priložnosti za komunikacijo in povezovanje med staršem in otrokom. Igrive priložnosti ne ponujajo le igrače, temveč so dobra »igrača« predvsem starši, ki se lovijo, skrivajo, žgečkajo in zabavajo skupaj z otrokom.
Ne razkazujte in ne ropotajte z igračami pred njegovimi očmi v dometu roke, da bi jih čim prej prijel, in ne usmerjajte njegovega pogleda. Otrok si to želi narediti sam. Kadar mu ponujate rešitve in kažete, kje naj gre in kaj naj izbere, mu odvzamete željo in potrebo, da se ozira po prostoru, da vidi in sliši, kaj mu je zanimivo, in da se predvsem sam zanese na svoje izbire in rešitve. Raje se veselo odzovite na njegovo izbiro in se potrudite spoznati in videti, kaj najprej opazi, kako razmišlja in kako to nanj deluje.
Priporočila in viri za starše
Priročnik "Z gibanjem do kakovostnega gibalnega razvoja" ponuja staršem osnovne gibalno-razvojne vaje, ki so razdeljene glede na starost in zmožnosti otroka. Knjiga "Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka" temelji na najnovejših izsledkih o delovanju možganov in poudarja pomen nestrukturirane proste igre. Metoda Montessori poudarja pomen ustvarjanja rutine, ki spodbuja delovne navade, samostojnost in empatijo do drugih.
Za posebne situacije, kot je rojstvo nedonošenčka, je na voljo priročnik "Vaš nedonošenček". Pri uvajanju goste hrane pomagajo knjige "Dojenčki za mizo" in navodila dietetika na pediatriji. Za spodbujanje inteligence in igre so viri, kot je program NTC, knjige dr. Ranka Rajovića in praktični vodiči z dejavnostmi za starše in otroke.
| Obdobje | Glavni gibalni mejnik | Primer igre/igrače |
|---|---|---|
| 0-3 meseci | Kontrola glave, fiksacija pogleda, drencanje | črno-bele knjigice, preproste senzorne igrače |
| 4-6 mesecev | Sedenje ob opori, pivotiranje, pincetni prijem (9. mesec) | teksturne knjige, igralne podloge, preproste interaktivne igrače |
| 7-12 mesecev | Kobacanje, stiski, poskusi stoje, prve besede | sprehajalci, kocke, igrače za potiskanje |
Praktične napotke na koncu
- Omogočite čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne omejujte s preveč igračami ali varovalnimi pripomočki, kjer ni nujno.
- Izbirajte preproste, netehnološke igrače, ki spodbujajo radovednost, domišljijo in reševanje problemov.
- Bodite aktivni sodelavec v igri, a dovolite, da otrok sam izbere in raziskuje.
- Spodbujajte igre, ki aktivirajo rotacijo, ravnotežje, fino motoriko in jezik - to so vaje, ki aktivirajo več nevronskih povezav.
- Pri sumu na razvojno zaostajanje upoštevajte celostni razvoj in se obrnite na strokovnjaka.

V prvem letu otrokovega življenja se dogaja neverjeten razvoj. Otroški možgani se v prvem letu povečajo za kar 60 %, s tem pa se oblikujejo številne pomembne nevronske povezave, ki so ključne za kasnejše kognitivne, motorične in socialne veščine. Zato je ključnega pomena, da starši izkoristijo to zlato obdobje za spodbujanje otrokove radovednosti in želje po učenju.