Razvoj dojenčka v prvem mesecu

Dobrodošel med nami, dragi dojenček! Prvi mesec je obdobje spoznavanja, navezovanja stikov z dojenčkom in prilagajanja družine na novega družinskega člana. To je izredno lepo in čustveno obdobje, je pa tudi naporno obdobje. Novorojenček se prilagaja na življenje zunaj maternice in v tem obdobju je izredno občutljiv in popolnoma odvisen od skrbi in nege staršev.

Mejniki in narava razvojnih razlik

Mejniki otrokovega razvoja so določena ključna vedenja, ki so značilna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju pri večini zdravih otrok. Večina zdravih otrok se razvija tipično. Na videz se nam zato zdi uporaba razvojnih mejnikov privlačna, saj z njimi otroke lahko razvojno uvrstimo in primerjamo med seboj. Vemo pa, da so med tipičnimi otroci lahko izjemno velike razlike.

Tako zdravi malčki shodijo med devetim in osemnajstim mesecem, kar razvojni mejnik - hojo - umesti v izjemno dolgo časovno obdobje. Zato se danes izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok, zadržali smo le orientacijske vrednosti in pričakovanja. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.

Kaj pri novorojenčku največ opazimo v prvem mesecu

V prvem mesecu življenja najprej opazimo prirojene reflekse in razvoj čutil. Ker novorojenček veliko spi in ne govori, se starši včasih lahko sprašujejo, ali se njihov otrok ustrezno razvija. Čeprav je vprašanje, kako hitro se bo otrok razvijal, odvisno od mnogih dejavnikov in je tudi zelo individualno, lahko rečemo, da v prvem mesecu življenja najprej opazimo prirojene reflekse in razvoj čutil.

Gibalni razvoj

V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo.

V ležečem položaju na trebuhu ima novorojenček roke in noge rahlo pokrčene, a sproščene; za kratek čas že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci. Ko je novorojenček buden in spočit, ga položimo na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav, ko bo »pasel kravice«, privadi. Sicer dojenčka za spanje vedno polagamo na hrbet ali bok.

V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič.

Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje. Gibi niso pretirano sunkoviti, zakrčeni in grobi, pač pa so gladki, prehajajo iz enega giba v drugega, kot valovanje, brez izrazite in toge simetrije. Razlikujejo se po hitrosti, intenzivnosti in moči in najbolj spominjajo na valovanje. Ti gibi izginejo približno ob tretjem mesecu starosti.

Prirojeni refleksi

• Prijemalni (Darwinov) refleks: v prvih dneh ima novorojenček izredno močan oprijem, približno v tretjem mesecu pa bo prijemalni refleks začel izginjati in nadomestilo ga bo namerno prijemanje predmetov.
• Iskalni refleks: ob telesnem stiku bo novorojenček avtomatično začel iskati materino bradavico.
• Sesalni refleks: prirojeni sesalni refleks dojenčku pomaga, da si poišče hrano.
• Morojev refleks: ob nenadnem zvoku ali naglem gibu dojenček zakrili z rokami in nogami ter pogosto glasno zajoka.
• Refleksna hoja: v pokončnem položaju ob dotiku z bosimi nogami ob gladko podlago izvaja gibe, podobne korakom.

Razvoj čutil in duševni razvoj

Če starši vedo, kaj novorojenčki zaznavajo in čutijo, bodo otroka lažje pomirili in mu zagotovili tisto, kar najbolj potrebuje: nežnost, ljubezen in varnost.

Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrasti. Vidi predmete, oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira. Ob rojstvu vidi le približno 8 do 12 centimetrov daleč; novorojenčki so kratkovidni, kar pomeni, da vidijo le zamegljene oblike.

Vid: Novorojenček lahko opazuje predmete in obraze, ki so od deset do petnajst centimetrov oddaljeni od njegovega obraza. Že v prvem mesecu lahko obrača glavo in opazuje. Privlačijo ga kontrasti.

Sluh: Ljubeč glas novorojenčka pomirja in razveseljuje. Zato se le pogovarjajte s svojim otrokom, mu pripovedujte pravljice, mu pojte in vrtite nežno glasbo. Glasba, branje in petje ga pomirjajo.

Dotik: Novorojenček potrebuje telesni stik. Stik kože s kožo je čudovit način za krepitev čustvenih vezi med vami in vašim dojenčkom. Enomesečni dojenček obožuje telesni stik z vami, zato ga lahko umirite z masažo, crkljanjem in nežnim premikanjem njegovih rok in nog.

Igre in komunikacija v prvem mesecu

Nekateri razvojni psihologi pravijo, da novorojenček še ni sposoben za igro. Kljub vsemu se z novorojenčkom ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Nega novorojenčka je ljubeča in predstavlja telesno komunikacijo, ki poteka predvsem preko telesnega stika.

Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu. Obrača se proti izvoru zvoka. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Privlačijo ga kontrasti. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri.

• S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije.
• Pritegnejo ga hitre, a ne sunkovite in drastične spremembe gibov in barv.
• Bolje kot igrače, ki oddajajo zvok in so pogosto preglasne, novorojenčke pritegne človeški glas.
• Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, npr. črna, bela in rdeča. Pastelne barve odsvetujemo, saj so premalo kontrastne in jih v naravi praviloma ne vidimo.

Praktični nasveti za starše v prvem mesecu

Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za prvih šest mesecev življenja priporočata izključno dojenje. Če dojite, vaš dojenček dobi vsa hranila, ki jih potrebuje za razvoj v prvih šestih mesecih življenja, neposredno iz materinega mleka. Raziskave kažejo, da sta za razvoj otrokovih možganov, oči in živčnega sistema pomembni zlasti dve vrsti dolgoverižnih polinenasičenih kislin (LCP) - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku.

Babica (oziroma pediater, če je ob rojstvu prisoten) oceni novorojenčka po Apgarjevi lestvici in sicer po eni in po petih minutah. Na lestvici od 0 do 2 oceni dojenčkovo barvo kože, dihanje, srčni utrip, mišični tonus...

Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Spodanji pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja.

Uporabna dejstva na kratko

• Prvi mesec: prevladujejo prirojeni refleksi in gibanja "vse ali nič".
• Spanje: novorojenček še nima notranje ure, obdobja spanja in budnosti so razporejena enakovredno čez 24 ur.
• Stik in dotik: ključna za pomiritev in navezovanje.
• Opazovanje: novorojenček vidi in sledi kontrastom na razdalji približno 10-30 cm.
• Če imate pomisleke glede razvoja, se posvetujte s pediatrom.

V prvem mesecu večina staršev občuti, da so prve štiri tedne polne novih izkušenj: videli ste prvi vdih, prvi stok in menjavo prve umazane plenice. Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja; pri igri dojenček uporablja in tako razvija vse svoje čute. Prvo leto vašega otroka je vrtinec mejnikov - prvi mesec pa je predvsem čas prilagajanja in navezovanja.

Kdaj poiskati nasvet pri pediatru

Spodanji pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

tags: #dojencek #prvi #mesec