Dojenje med boleznijo matere in otroka: varnost, miti in priporočila

Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijo in okužbo ter otroku zagotavlja primeren razvoj. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja. Za zdravje in razvoj dojenčka ima neprecenljivo vrednost, saj materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih za svojo rast in razvoj.

Navadni miti in dejstva o dojenju

Med ljudmi krožijo nekatere neresnice o dojenju, ki ženski dojenje otežujejo in so pogost razlog, da z dojenjem preneha. Nekatere neresnice o dojenju skoraj postale miti. Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se je je treba naučiti. Težave nastopijo največkrat v prvih tednih po otrokovem rojstvu, vendar se kljub številnim vprašanjem, skrbem in problemom, postopoma uredijo. Mnogim težavam se lahko izognemo že s tem, če vemo, kaj je normalno in kaj naj pričakujemo.

V preteklosti so žene spoznale dojenje pri doječih materah v okolici. Dandanes lahko ženska postane mati, ne da bi kdajkoli videla, kako se doji. Ko rodi lastnega otroka, ji je lahko le malo znanega o dojenju. Pri iskanju nasvetov ima lahko bolj ali manj srečno roko.

Kaj je normalno v prvih dneh po porodu

Mleko se ustvarja v dojkah že od zgodnje nosečnosti in pri porodu ima vsaka ženska v dojkah mlezivo. Mleziva je malo in težko si ga je iztisniti iz dojk, vendar zadostuje za vse otrokove potrebe po hrani v prvih dneh. Otrokov želodček je po rojstvu zelo majhen in temu ustrezno so količine mleziva majhne. Slabo pristavljanje je najpogostejši razlog, da otrok ne dobi mleziva. Če otrok slabo pridobiva težo, je razlog največkrat v tem, da ne dobi dovolj mleka, ker je slabo pristavljen na dojko.

Normalno je, da dojenje boli. Bradavici sta prekomerno občutljivi v prvih dneh po porodu, kasneje pa dojenje ne bi smelo biti več boleče. Zelo boleče in celo ranjene bradavice so vedno znak, da pristavljanje ni dobro. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega.

Pravilno pristavljanje in nega bradavic

• Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa.
• Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku; celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
• Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta; ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta.
• Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Če je dojenje boleče, prekinite dojenje s potiskom prsta v kot otrokove ust in poskusite znova.

Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.

Količina mleka: mit o premalo mleka

Večina žensk ne proizvede dovolj mleka. Ta trditev je napačna. Velika večina žensk je sposobna narediti dovolj mleka za dojenje dveh otrok. V preteklosti je nastala napačna percepcija, da je v prvih dneh po porodu mleka premalo; v resnici mlezivo zadostuje za vse potrebe novorojenčka. Nekako med 10. in 20. dnevom po porodu se srečujejo s preobilno proizvodnjo mleka, kar nekaterim prav tako povzroča težave pri dojenju.

Z izčrpavanjem mleka lahko ocenimo njegovo količino. Količina mleka, ki jo lahko izčrpate, je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od ravni stresa. Če otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato, je to znak, da ima dovolj mleka. Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno; pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.

Pravilni ritem hranjenja in izključevanje stekleničk

Vsak otrok je oseba zase in tako ima vsak svoj ritem hranjenja. Mati naj prisluhne otrokovi želji po sesanju in spanju. Za novorojenčke je značilno dojenje „v skupkih“: malo posesajo in napravijo kratek odmor, potem bi spet sesali. Tako sesajo večkrat, preden zaključijo obrok na eni dojki in zaspijo za daljši čas.

Otrok naj bo na dojki 20 minut, doji naj se na 3 ure. To je poenostavljeno pravilo; redki imajo ritem, ki bi ga lahko opredelili s časovnimi okviri. Priporočljivo je ponuditi mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja.

Poškodbe, zastoji in izčrpavanje

Nekje med drugim in petim dnem se količina materinega mleka poveča. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše.

Navodila za ročno izčrpavanje mleka: Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice. Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži. Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.

Ali prekiniti dojenje ob bolezni matere?

Mati mora prekiniti dojenje, če zboli zaradi okužbe. Vendar z zelo redkimi izjemami je nadaljevanje dojenja, ko mati zboli, zaščitno za otroka. Pri večini virusnih okužb matere materino mleko ni pomemben način prenosa okužbe na dojenčka in je nadaljevanje dojenja v teh primerih najbolj koristno, tako za mater kot za otroka. Dojenček ali dojen otrok okužbi običajno torej ni izpostavljen preko materinega mleka, ampak zaradi tesnega stika, v katerem mati in dojenček živita.

Trije virusi naj bi se preko materinega mleka prenašali od matere na dojenčka: citomegalovirus (CMV), virus HIV in T-celični limfotropni virus (HTLV-I). Pri drugih virusnih okužbah je prenos preko materinega mleka zanemarljiv, virusna okužba pa se lahko prenese preko neposrednega stika matere z otrokom. Tudi bakterijske okužbe pri materi se redko prenesejo na otroka preko materinega mleka. Pri nekaterih bakterijskih okužbah se svetujeta kratkotrajno prenehanje dojenja in v tem prehodnem času črpanje mleka, ki se potem zavrže.

Običajno se lahko dojenje začne po 24 urah po prejemu terapije (kadar gre za okužbe z gonorejo, H. influenzae, Streptococcus B. in Staphilococcus), nekoliko daljši zamik je potreben pri okužbah s T. pallidum in M. tuberculosis. V nekaterih omenjenih primerih je potrebna profilaktična terapija za otroka. Uporaba protimikrobnih zdravil naj ne bo razlog, da mati ne doji. Otrok je bil okužbi v vseh primerih izpostavljen že prej, pred obiskom zdravnika in postavitvijo diagnoze.

Vpliv zdravil na dojenje

Dojenje je potrebno prekiniti, če mati prejema zdravila. Zelo malo je takih zdravil, pri katerih je potrebno prekiniti z dojenjem. V mleku se lahko pojavi izredno majhna količina zdravila, ki v večini primerov ne ogroža otrokovega zdravja. Če je zdravilo v resnici škodljivo za otroka, obstajajo v večini primerov paralele, ki so manj škodljive.

Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, kjer je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka. Pri zdravljenju doječih mater vedno stremimo k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater.

Dojenje ob pogostih okužbah: prehlad, gripa, COVID-19

V večini primerov običajne bolezni, kot so prehlad, gripa ali manjše okužbe, ne zahtevajo, da mati preneha dojiti. Pravzaprav je lahko dojenje v takšnih časih tolažba tako za mater kot za otroka. Če ima mati nalezljivo bolezen, ki se lahko prenaša z materinim mlekom, kot je HIV ali aktivna tuberkuloza, je na splošno priporočljivo, da se izogiba dojenju ali sprejme posebne previdnostne ukrepe, ki jih svetujejo strokovnjaki.

Pri nekaterih nalezljivih boleznih, kot so CMV, HIV in HTLV-1, obstaja tveganje prenosa preko mleka; CMV lahko povzroči zdravstvene težave pri nedonošenčkih ali tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Za dojenčke z večjim tveganjem se lahko svetujejo previdnostni ukrepi.

Do zdaj izvedene študije o COVID-19 in prenosu preko materinega mleka niso zaznale novega koronavirusa v humanem mleku. Kot velja tudi za druge viruse in bakterije, je večja verjetnost prenosa virusa preko neposrednega stika z dojenčkom, torej preko razvajanja, poljubljanja, božanja, negovanja, skupnega spanja kot pa preko materinega mleka. Če ste zboleli za COVID-19 in dojite, je najbolje, da se o nadaljevanju dojenja posvetujete s svetovalko za dojenje. Na splošno strokovnjaki za dojenje po vsem svetu svetujejo nadaljevanje dojenja na podlagi do zdaj znanih informacij.

Praktični nasveti za doječe matere z respiratornimi simptomi

• Pred vsakim dojenjem in po njem temeljito umijte roke, v skladu s priporočili zdravstvene stroke.
• Če imate simptome (kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura), med dojenjem nosite masko, ki si jo pravilno nadenite in snemite, po vsakem dojenju pa jo zavrzite.
• Če ste preveč oslabeli, da bi lahko dojili, si lahko mleko tudi črpate in otroka na alternativni način (npr. po žlički) hrani družinski član.
• Če se odločite za črpanje mleka, si mleko črpajte dovolj pogosto (vsaj 8-krat dnevno, če je dojenček mlajši od 6 mesecev), da boste ohranjali čim večjo produkcijo mleka za kasneje. Uporabljajte kakovostno prsno črpalko.

Higiena, ločevanje in skrb v času bolezni

Dojenček ali dojen otrok okužbi običajno torej ni izpostavljen preko materinega mleka, ampak zaradi tesnega stika, v katerem mati in dojenček živita. S prenehanjem dojenja zaradi okužbe se ta izpostavljenost ne zmanjša, razen če se mati in dojenček fizično ločita za daljši čas in skrb za otroka prevzame nekdo drug. Se pa ob prenehanju dojenja otrokova zaščita lahko zmanjša.

Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in druge institucije, ki se ukvarjajo z dojenjem, svetujejo, naj se v primeru okužbe matere, če ta ni hospitalizirana, doječ par ne ločuje, ampak naj se poskrbi za higieno ter preventivo pred prenosom okužbe. Seveda pa mati v primeru okužbe, bolezni, ko se slabo počuti in je izčrpana, potrebuje dodatno pomoč. Potrebuje namreč dovolj počitka, zdravo uravnoteženo prehrano in dovolj tekočine, da bo lahko čim prej okrevala in skrbela za dojenčka. V teh primerih naj družina stopi skupaj in pomaga po svojih najboljših močeh.

Specifične situacije in previdnostne ukrepe

Pri nekaterih bakterijskih okužbah se svetujeta kratkotrajno prenehanje dojenja in v tem prehodnem času črpanje mleka, ki se potem zavrže. Običajno se lahko dojenje začne po 24 urah po prejemu terapije (kadar gre za okužbe z gonorejo, H. influenzae, Streptococcus B. in Staphilococcus), nekoliko daljši zamik je potreben pri okužbah s T. pallidum in M. tuberculosis. V nekaterih omenjenih primerih je potrebna profilaktična terapija za otroka.

Če imate posebne pomisleke glede določene bolezni ali stanja, je vedno najbolje, da se posvetujete z zdravnikom ali svetovalko za dojenje, ki vam lahko glede na posebne okoliščine zagotovi prilagojen nasvet.

Prehrana, življenjski slog in podpora za doječe matere

Doječa mati naj uživa zdravo, uravnoteženo hrano. Ni potrebno, da ima posebno prehrano ali da se izogiba določeni hrani (sveže sadje, zelenjava, stročnice...). Ni potrebno, da pije velike količine kravjega mleka, zato da bo imela mleko. Tudi začimbe, alkohol in kava so dovoljeni v zmernih količinah. Pitje tekočin in količino hrane naj prilagodi svojim potrebam.

Za kadilke je bolje, da ne dojijo. Bolje je, če doječe matere ne kadijo. Če pa že ne morejo prenehati, je za njeno in otrokovo zdravje bolje, da dojijo. Če imate vprašanja in ne veste, na koga bi se obrnili, so vam svetovalke za dojenje na voljo po telefonu ali elektronski pošti.

Podpora družbe in pomen zgodnjega dojenja

Dojenje je okoljsko zavedno delovanje. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja. Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj »okoljski odtis«. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave do proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički.

Podpirajmo dojenje: delovanje s ciljem, da bi matere, ki se tako odločijo, lahko polno in ustrezno dolgo dojile dojenčke, je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, ožje in širše družine, prijateljev, lokalne skupnosti; je zavezujoča naloga družbe in predstavlja tudi naložbo za dobro prihodnost. Omogočanje dojenja zavezuje celotno družbo, ne le zdravstveni sistem.

Priporočila strokovnjakov

Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Izključno dojenje se priporoča v prvih 6 mesecih otrokovega življenja z nadaljevanjem dojenja ob drugi dopolnilni hrani vsaj prvi dve leti otrokovega življenja ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Priporočila temeljijo na kratkoročnih in dolgoročnih prednostih dojenja za otroka in mater, pa tudi družbo in okolje. Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki.

Novorojenček naj bo pristavljen k prsim v prvi uri po rojstvu; novorojenček pristavi k prsim v prvi uri po rojstvu; dojenček izključno doji od rojstva do šestega meseca; dojenje nadaljujte do dveh let otrokove starosti ali dlje, dojenček pa po zaključku šestih mesecev svoje starosti dobiva hranilno primerno in varno dopolnilno mešano hrano.

Kje poiskati strokovno pomoč

V Sloveniji delujejo svetovalke in svetovalci za dojenje dveh organizacij: Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) ter La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija). Če imate vprašanja in ne veste, na koga bi se obrnili, so svetovalke za dojenje tudi med epidemijo na voljo po telefonu ali elektronski pošti; telefonske številke in naslove svetovalk najdete na www.dojenje.org.

Če želite dodatne informacije o laktaciji, dojenju in podpori, poiščite gradiva na spletnih straneh strokovnih organizacij in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na voljo so tudi svetovalke in praktična pomoč v zdravstvenih ustanovah ter pri nevladnih organizacijah.

tags: #dojenje #med #boleznijo