Dohranjovanje 5-mesečnega dojenčka: smernice, količine in uvajanje goste hrane

Po rojstvu so mame pogosto zaskrbljene in se sprašujejo, ali njihov dojenček dobiva dovolj hrane. Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Če je dojenček hranjen po steklenički, je merjenje količine popitega mleka enostavnejše kot pri dojenju.

Količine mleka in ritem hranjenja pri dojenčkih

Novorojenček, ki je hranjen po steklenički, bo v prvem mesecu pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka. Obrok bo v prvih tednih zahteval vsake tri do štiri ure. V začetku je novorojenčka najbolje hraniti na zahtevo, in sicer, ko joka zaradi lakote.

Dojeni dojenčki večinoma pri posameznem obroku popijejo manjšo količino mleka, zato se hranijo pogosteje. Nekateri dojenčki v prvem mesecu spijo skupaj več kot 4 ure in spuščajo obroke. Če slabše pridobivajo na teži, jih je treba za hranjenje buditi.

Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka s precej nepredvidljivim ritmom hranjenja. Pri 6 mesecih bo dojenček pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur (odvisno od uživanja goste hrane).

Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100.

Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg/0,7 x 100 = 643 ml.

Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.

Okvirne količine po mesecih

• 1. mesec: 60-90 ml
• Konec 1. meseca: 120 ml
• 2.-4. mesec: obroki postopoma 90-150 ml
• Do 6. meseca: posamezen obrok 180-240 ml, odvisno od uvođenja goste hrane

In tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml. Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.

Raven obrokov in nočno hranjenje

Okvirne velikosti obrokov so: Pri 2. in 4. mesecem, ko dojenčki dosežejo 5 kg telesne teže, večinoma ne potrebujejo več nočnega obroka. To predvsem velja za dojenčke, ki so hranjeni po steklenički. Seveda tudi tu med dojenčki obstajajo razlike. Nekateri že zelo kmalu prespijo celo noč, drugi ne.

Najpomembneje si je zapomniti, da je vsak dojenček edinstven, ne glede na to, ali je dojen ali hranjen po steklenički. Noben priročnik vam ne more natančno svetovati, koliko in kako pogosto morate hraniti svojega dojenčka. Vedno gre le za okvirne vrednosti in smernice.

Smernice za dojenje in dopolnilno hranjenje

Svetovna zdravstvena organizacija in številne vlade in strokovna združenja od leta 2002 priporočajo izključno dojenje šest mesecev, čemur sledi dopolnilno hranjenje (dajanje goste hrane ob materinem mleku) kot optimalno prakso hranjenja dojenčkov. Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim.

V primeru, da ima dojenček zdravstvene težave ali sodi v rizično skupino, ali je hranjen z mlečno formulo, se lahko po posvetu s pediatrom prične uvajanje dopolnilne prehrane med dopolnjenim 4. in 6. mesecem (17. in 26. teden). Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu.

Načela uvajanja dopolnilne (goste) hrane

Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja. Posamezne mlečne obroke čez dan bodo v prihodnjih tednih in mesecih postopoma zamenjali obroki goste hrane. Začnemo v času kosila, nadaljujemo z večerjo in kasneje s popoldanskimi malicami. Zjutraj bo vaš otrok nadaljeval z običajnim mlečnim obrokom.

Prvo goste prehrane ponudimo postopno: prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.

Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila. Otroka hranite tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek.

Priporočeni vrstni red uvajanja živil

Uvajanje goste hrane začnite z zelenjavnimi obroki: zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Nato sledi uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom.

Uvajanje novih živil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih. Najprej uvajajte nizkoalergogena živila od zelenjave (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), riža, koruznih kosmičev do sadnih kašic (jabolka, hruške, banane). Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Po 10. mesecu dodajte kruh. Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte šele po prvem letu starosti otroka.

Praktični potek uvajanja prvega meseca

Začnite s 4-6 žličkami pasirane zelenjave v času kosila (na primer s korenčkom, bučko ali brokolijem), potem pa dojenčka kot običajno nahranite z dojenjem ali stekleničko. Količino zelenjave vsak dan nekoliko povečajte za nekaj žličk. Po nekaj dneh lahko izmenično dojenčku ponudite nove vrste zelenjave. Po osvojitvi zelenjave obrok dopolnite še s krompirjem - na primer: korenček in krompir, bučka in krompir, brokoli in krompir.

Če gre vse gladko z uvajanjem zelenjave, lahko po približno treh tednih preidete na naslednjo stopničko in ponudite sestavljen obrok. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo.

Katero sadje in zelenjavo izbrati najprej

Za začetek sta najbolj primerna sadje ali zelenjava. Najprimernejši sadeži za začetek so jabolka, hruške in banane, v nadaljevanju popestrijo jedilnik breskve, marelice, slive, melone. Se je pa v začetku potrebno izogibati jagodičevju in citrusom. Sadje je priporočljivo ponuditi dopoldan, saj lahko povzroči trebušne krče ali drisko.

Od zelenjave sta za začetek najbolj primerna korenček in krompir, kmalu pa lahko na jedilnik dodate še bučke, brokoli, cvetačo, grah in ostalo zelenjavo. Primerno začetno živilo, ki daje občutek sitosti, so tudi žitarice. Pazite le, da pred dopolnjenim 6. mesecem dojenčku ne ponujate hrane, ki vsebuje pšenico, ječmen, oves ali rž (to so žita, ki vsebujejo gluten), saj bi s tem pri vašem otroku povečali tveganje za nastanek celiakije. Med 4. in 6. mesecem torej lahko od žit uvedete v prehrano riž, koruzo in ajdo. Žitno-mlečne kašice so dobra zamenjava za mlečni obrok.

Meso, ribe, jajca in druge beljakovinske hrane

Meso uvajamo po dopolnjenem 6. mesecu in vedno po tem, ko smo že uvedli sadje in zelenjavo. Izberemo kvalitetno nemastno meso mladih živali, kot prvo je najbolj primerno piščančje. Z ribami ni potrebno hiteti (ponudite jih po 9. mesecu), ko jih izberete, naj bodo to bele ribe. Po dopolnjenem 6. mesecu lahko dojenčku ponudite tudi trdo kuhan rumenjak (mehko kuhana jajca šele po prvem letu), jajčnega beljaka pa zaradi možnega nastanka alergije raje ne dajajte pred dopolnjenim 1. letom.

Pred dopolnjenim letom dojenčku NE ponujamo neprilagojenega kravjega mleka, jajčnega beljaka, medu, svinjskega mesa, orehov, lešnikov, arašidov, čokolade, gob ... Kaj pa kravje mleko? Neprilagojeno kravje mleko ni primerna hrana za dojenčke, saj se po sestavi močno razlikuje od materinega mleka. Vsebuje veliko več beljakovin in mineralov ter manj sladkorja, drugačna je sestava maščob, poleg tega pa je v kravjem mleku tudi ogromno bakterij. Dojenček, hranjen z neprilagojenim kravjim mlekom, dobi preveliko količino beljakovin in mineralov (soli), ki jih mora zato izločiti, kar pa predstavlja veliko obremenitev za njegove še ne povsem zrele ledvice. Kravje mleko v mlečnih mešanicah s številnimi postopki prilagodijo dojenčkovim potrebam.

Postopnost, potrpežljivost in ponavljanje

Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno.

Staršem je treba pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Vemo, da 85 % staršev po treh neuspešnih poskusih nudenja zelenjave odneha, ker sklepajo, da je otrok ne mara. Tako starši ne izkoristijo potenciala in pripravljenosti dojenčka za navajanje in sprejemanje novih okusov.

Tekočina ob uvajanju goste hrane in potrebe po tekočini

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.

Alergije, rizični otroci in posebne situacije

Dopolnilno hranjenje je enako priporočeno tako za izključno dojene kot za dojene s formulo, vendar je treba upoštevati individualne razlike in morebitno tveganje za alergije. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Dojenčki, ki imajo večje tveganje za razvoj alergije, pa so tisti, ki imajo sorojence ali starše z alergijo.

Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so: beljakovine kravjega mleka, jajc (beljak), soje, arašidov, vseh oreščkov, rib, pšenice. Alergija ali preobčutljivost se pri otroku kaže na zelo različne načine: lahko se pokaže kot koprivnica (urtikarija), kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, pomanjkanje apetita, nenapredovanje telesne teže, zaprtje), prizadetost dihal (ponavljajoči se bronhitisi oz. astma), lahko pa z najtežjo obliko, anafilaktičnim šokom, ko je otrok lahko življenjsko ogrožen.

Pri uvajanju novih živil priporočamo, da uvajamo eno živilo na 3 do 4 dni, da ob morebitni reakciji na hrano takoj vemo, kaj je povzročitelj.

Vitamin D in prehranske smernice

Po novih smernicah je priporočilo jasno: vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (IE) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z D-vitaminom mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika.

Priporočeno število obrokov goste hrane po starosti

Primer razporeda obrokov po mesecih

Kdaj začeti in kdaj poiskati strokovno pomoč

Vaš dojenček po dojenju ali po steklenički ni več povsem potešen? Vaš malček že sam drži glavico pokonci in kaže interes za novo hrano ter uporabo žličke? Potem lahko začnete z uvajanjem goste hrane. Če niste povsem prepričani v to, se posvetujte z vašim pediatrom.

Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem (»premalo mleka«, hipogalaktija matere, neuspevanje dojenčka oziroma nezadostno pridobivanje na telesni masi …) ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo.

Praktični nasveti za starše 5-mesečnika

• Opazujte znake lakote in sitosti in se jim prilagodite.
• Začnite z majhnimi količinami (4-6 žličk) in postopno povečujte.
• Uvajajte eno živilo naenkrat in ga ponavljajte vsaj 8- do 11-krat, če ga dojenček sprva zavrne.
• Voda naj bo uvedena postopoma ob pričetku goste hrane; po dopolnjenem 6. mesecu najskupaj zaužije približno 0,5 l tekočine dnevno.
• Izogibajte se neprilagojenemu kravjemu mleku pred prvim letom in nekaterim alergenom (jajčni beljak, med, oreščki) do priporočene starosti.
• Dodajajte vitamin D (400 IE dnevno) že od prvega tedna po rojstvu.

Poleg vse ljubezni in zaščite, ki jo dojenčku nudimo starši, je ena najpomembnejših potreb dojenčka tudi ustrezna prehrana, za katero pa smo odgovorni prav njihovi starši. Ustrezna, kakovostna in uravnotežena prehrana predstavlja pomembno naložbo za zdravje.

tags: #donat #5 #mesecni #dojencek