Starši vsak dan večkrat primejo, dvignejo, previjejo in nosijo svojega dojenčka - a redko kdo ve, kako lahko to vpliva na njegov razvoj, če prijemi niso primerno izvedeni. Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka ne prispeva le k njegovemu fizičnemu zdravju, temveč tudi k oblikovanju občutka varnosti in zaupanja.
Zakaj je pravilen prijem pomemben
Pravilen prijem in rokovanje z dojenčkom lahko preprečita napetosti, oblikujeta dober gibalni vzorec in spodbudita razvoj možganov. Pomislite, kolikokrat v dnevu dojenčka dvignemo in položimo? Počnimo zato to pravilno! Če bomo pri dojenčku spodbudili delovanje trebušnih mišic, se lahko izognemo marsikateremu zapletu pri razvoju. Če dojenček v trebuhu ni stabilen in močan, gre vse po svoje. Tudi za kasnejši razvoj je to pomembno. Dojenček, ki je v trebuhu stabilen in močan, bo sam od sebe razvil pravilne vzorce.
Osnovno načelo: vedno iz boka
Pravilno polaganje in dvigovanje dojenčka vedno poteka iz boka. Namesto da bi dvigovali iz hrbta s seganjem z roko pod glavo in medenico, dvigujemo preko boka - s celostno podporo telesa - v zgodnjem obdobju tudi glave. To omogoča skladen razvoj mišic trupa in ohranja primarne vzorce gibanja.
Kaj moramo vedeti pred dvigovanjem
- Glava naj bo vedno v liniji s telesom - ne naj bo nagnjena nazaj.
- Dvignite dojenčka s telesno bližino, ne iztegnjenimi rokami.
- Menjajte položaje (na boku, trebuhu, v naročju) za večjo senzorno raznolikost.
- Pri vseh prijemih dojenčka podpiramo v najširšem delu glave in menjavamo strani, da dojenček dobi občutek obeh svojih strani.
Koračni opis pravilnega dviga iz ležečega položaja
Kadar je otrok obrnjen na desni bok, mu z levo roko držite naprej pokrčeno desno nogo. Nato vašo levo roko samo pomaknete naprej med otrokovimi nogicami do njegove desne rame. Vašo dlan položite pod otrokovo ramo, lice oziroma glavo. Ko je vaša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položite na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pri tem je pomembno poudariti, da s prsti pridete na glavico in ne za vrat.
Nadalje otroka z desno roko položite na levo roko in z njima rahlo stisnete otroka (s celima rokama od komolcev do prstov) ter ga počasi dvignete, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. To je način dvigovanja otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito.
Popolnoma enako ravnate, če ga želite dvigniti z drugega boka, le vaše roke se zamenjajo.
Dvigovanje starejšega dojenčka
Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da s prsti obeh rok ne sežete na glavo, ampak le do ramen. Pri dvigu otroka pa s svojo desno roko otrokovo levo ramo rahlo potisnete navzdol, da sam dvigne glavo od podlage. Ko otrok enkrat začne samostojno držati glavo, je postopek dviga enak, le da z roko sežemo le do ramen, saj glavo od podlage lahko dvigne sam.
Kako pravilno položiti otroka nazaj na podlago
Ko želite otroka položiti na desni bok, je vaša leva roka med otrokovimi nogami položena na trup in pod otrokovo desno ramo. Z vašo desno roko ste na otrokovem levem boku, delno hrbtu, in nadzorujete položaj leve rame in glave. Po tem ko otrokova medenica pride v stik s podlago, z obema rokama še vedno čvrsto držite otroka. Preden spustite na podlago še ramo, poskrbite, da sta obe otrokovi roki usmerjeni naprej.
Ko je rama na podlagi, jo spustite in nadzorujete še glavo, dokler tudi ta ni na podlagi. Čim starejši je otrok, tem bolj bo sodeloval in več bo naredil sam. Ko vidite, da otrok sam nadzoruje glavo, mu to pustite, prav tako tudi, ko se sam opre na roko pri polaganju.
Vrstni red pri spuščanju
Pri polaganju na podlago najprej spustimo medenico. Tukaj držimo ramo pritisnjeno navzdol, da pomagamo kontrolirati glavo, nato ramo, na koncu spustimo ramo, da glava pride na podlago.
Pravilno držanje dojenčka v naročju
Ko smo dojenčka dvignili v naročje z boka, ga moramo, če ga želimo pravilno držati v naročju, dati v ustrezen položaj. Tako ga držimo tisti trenutek, ko smo ga dvignili in potem samo zamenjamo roke in ga preprimemo. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa in njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. Tukaj narahlo potegnemo navezen in navzgor, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka je pomembna za oporo glave.
Z drugo roko ga ne držimo za roke, noge, pomembno je, da je komolec oziroma opora naše roke na najširšem delu glave. Nikakor ne smemo podpirati glavo v predelu vratu, ker potem dojenček avtomatsko spusti glavo nazaj. Obe roki morate biti usmerjeni naprej, ne sme se zgoditi, da dojenček pušča roko zadaj, ker lahko po ob večjih ponovitvah poveča asimetrijo oziroma neskladnost njegovega telesa. Obe roki naprej, spodnjo roko, s katero držimo oporo za medenico, moramo nogice pokrčiti vsaj za 90 stopinj, da naredimo položaj stolčka, s tem omogočimo, da je dojenček čim bolj aktiven v predelu trebuha in da lažje kontrolira glavo.
Drugi položaji: bok, trebuh in naslon na telo
Položaj na boku
Iz položaja na boku lahko dojenčka obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki. Z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko damo med nogami naprej na bok njegovega telesa. Ko ga enkrat držimo, ga obrnemo na bok, tako da je njegov hrbet ob našem trupu. V tem položaju je zopet pomembno, da podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne vidi glava navzdol oziroma nazaj. Pomembno je tudi, da je zgornja noga pokrčena. Vse to dosežemo tako, da naše komolce prepeljemo naprej.
Podpiramo ga delno na boku, delno na trebuhu in ga lahko čvrsto pritisnemo ob svoje telo, da njegovo težo lažje nosimo. Obe roki sta obrnjeni naprej, ne sme se zgoditi, da spodnja roka ostaja zadaj, spodaj pod našimi rokami.
Obračanje v trebušni položaj
Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj. S tem da primemo njegovo rokico, primemo za zgornji del roke, roko skušamo obrniti tako, da je dlan čim bolj obrnjena proti njegovem obrazu. Njegovo roko rahlo povlečemo naprej, spodnjo roko počasi premikamo na trebuh. S tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrnjeni naprej čez našo roko, s spodnjo roko mu dajemo oporo na trebuhu.
Ne sme se zgoditi, da roka ob našem telesu ostane dol, ker je s tem dojenček naslonjen na obraz. S tem izteguje glavo nazaj. Obe roki morata biti čez našo roko, s tem ima dojenček dodaten prostor med roko in njegovim obrazom. Trebušni položaj mnogim dojenčkom pomaga zlasti, če se pojavijo kolike oziroma krči, pri tem pa je pomembno, da s svojo dlanjo podpremo obrazek otroka in da sta obe dojenčkovi roki čez našo roko, s čimer preprečimo, da bi dojenček iztegoval glavico nazaj.
Naslonjen na telo
Dojenčka lahko nosimo tudi na drugačen način, s tem da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček vsaj malo že znat obvladovat svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki in ga držimo z roko za njegovo stegno oziroma za kolk. Zopet je pomembno, da ni samo to, da ga držimo, ampak da malo potegnemo navzgor in navzven. S tem držimo aktivnost v njegovem trupu, obe roki morata biti obrnjeni naprej.
Pomembno je, da je teža dojenčka na spodnji roki, zgornja roka je samo za dodatno oporo, kot nekakšna ograjica, če spustimo spodnjo roko, potem dobimo iztegnjene noge in dobimo vso težo na zgornji roki. To ni dobro za dojenčka, s tem dojenčku odvzamemo aktivnost. Se pravi noge pokrčene, vsaj 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice visijo čez naše roke, rokici sta obrnjeni naprej.
Če dojenček glave še ne nadzoruje zadostno, lahko naredimo položaj, tako da ga primemo za obe nogici, rahlo privzdignemo navzgor njegovo medenico. S tem dosežemo, da dojenčkova glava počiva na našem telesu. Rokice so sproščene. Če v tem položaju dojenček rokice preveč obrača nazaj oziroma jih zateguje nazaj, potem je bolje, da ta položaj izpustimo.
Izmenjevanje strani in vaje za enakomeren razvoj
Dojenčka moramo v vsakem primeru, pri držanju, dvigovanju v naročje, hranjenju biti pozorni na to, da dojenčka držimo enkrat na eni strani, drugič na drugi strani. Z izmenjavanjem strani svojih rok skušamo dati dojenčku občutek enak obeh strani. Če dojenčka držimo v tem položaju, ga lahko čisto preprosto obrnemo tudi na drugo stran. Pomembno je, da primemo rokico dojenčka, ki je ob našem telesu. Primemo jo tako, da je dlan obrnjena proti njegovem obrazu. Potem pa z obema rokama naenkrat po svojem telesu, obrnemo dojenčka na drugo stran. Preprimemo roki. Druga roka sedaj podpira medenico in glavo.
Pri držanju in pestovanju dojenčka v naročju je pomembno tudi, da ima dojenček vedno obe rokici spredaj in ne, da eno pušča zadaj, kar se pogosto dogaja. To namreč povzroča asimetrijo dojenčkovega telesa. Da bi se otrok v obe strani telesa enakomerno razvijal in krepil svoje mišice, moramo starši skrbeti za to, da ga izmenično držimo na eni in na drugi strani svojega telesa in na ta način skrbimo za enakomeren razvoj.
Previjanje, oblačenje in praktični nasveti
Ker je menjavanje pleničke eno izmed tistih opravil, ki za mlade starše hitro postane rutina, je pomembno, da se tega postopka oba starša naučita pravilno. Obstaja več različnih načinov, kako na pravilen način zamenjati dojenčkovo pleničko. Ena možnost je, da pleničko menjavamo z dvigom. Pri tem je zelo pomembno, da dvigujemo enkrat z eno roko, nato pa drugič z drugo. Če namreč vedno previjamo le z eno roko, s tem zaviramo otrokov enakomeren razvoj obeh strani telesa.
Druga možnost je, da pleničko menjavamo tako, da dojenčka obrnemo na bok ali po diagonali. Pri tem vse rotiranje na bok ali po diagonali opravimo tako, da otroka primemo čez medenico (prsti roke so iztegnjeni čez otrokov trebušček) in ga zarotiramo oziroma prevalimo na en bok. Pri nameščanju pleničke je najbolj pomembno to, da je plenička vedno naravnost in čim bolj ozko med nogami. Slednje je pomembno zato, ker s tem dojenčku omogočimo, da se lahko prosto giba oziroma miga z nogicami.
Veliko lahko za lajšanje tega opravila storimo že s tem, da izbiramo oblačila, ki so predvsem praktična in se jih da oblačiti na čim bolj enostaven način. Za novorojenčka je zato najbolje kupiti bodije na preklop, ki se jih oblači brez tega, da bi jih morali obleči preko dojenčkove glave. Pri oblačenju je pomembno pravilo predvsem to, da dojenčka pri oblačenju nikoli ne vlečemo za en ud.
Dojenčka obrnimo na bok preko medenice in rokav oblačila oblečemo dojenčku tako, da najprej naberemo rokav in na nasprotni strani skozenj potisnemo svoje prste, s katerimi lažje primemo dojenčkovo dlan in nato lepo nežno potegnemo rokav po dojenčkovi rokici. Da bi oblekli še drugo roko, dojenčka prevalimo še na drug bok in postopek ponovimo. Hlačke ali žabice oblačimo tako, da jih najprej naberemo, nato pa nežno ulovimo dojenčkovo roko in jo s svojimi prsti nežno potisnemo skozi odprtino hlač oz. žabic. Ko želimo hlače potegniti preko ritke, nikoli ne dvigujemo dojenčka, ampak ga obrnemo na bok, hlače pa nežno potegnemo čez medenico.
Posebni primeri: ko handling ni mogoč
Kako dvigniti s posteljice, lupinice ali s kakšne druge podlage, kjer je handling nemogoč? Meni je na fizioterapiji rekla, da če je tako, da ne gre s handlingom, pa vseeno otroka na bok, iz boka pa gor, ker ko bo večji bo sam pomagal z rokico in ga že zdaj navajamo...se pravi, ga bolj na stran da in dvigneš...če se le da...najbolj narobe je dvigovanje s hrbta! ker začne zategovat telo nazaj, postane krčevit.
Dolgotrajni učinki nepravilnega rokovanja
Ste pomislili, da vaše težave z držo, bolečine v križu ali nepravilna hoja izvirajo iz obdobja, ko ste bili dojenček? Zelo verjetno je temu res tako, pravi fizioterapevtka in specialistka razvojno nevrološke obravnave Špela Gorenc Jazbec. V zadnjih letih v šolah za starše in pri pediatrih po vsej državi izvajajo t.i. handling oziroma pravilno ravnanje/rokovanje z novorojenčkom, kasneje pa dojenčkom in otrokom. Gre za določene prijeme, s katerimi pripomoremo k normalnemu gibalnemu razvoju otroka, hkrati pa na ta način razna opravila, kot so oblačenje, pestovanje, previjanje, itd. olajšamo tako sebi, kakor otroku.
Praktični namigi za starše
- Vedno se postavimo za otroka. S svojo roko objamem njegov trup in dlan položim čisto do lopatice. Ne primem ga za roko pod pazduho, ker s tem roko in ramo pritiskam nazaj.
- Vse prste, celo dlan dam na njegove lopatice, njegovi roki visita čez mojo roko. Drugo roko položim pod ritko in ga dvignem tako, da je vsa teža na spodnji roki.
- Ne iztegujte rok ali dvigujte z ravnega hrbta; dvigujte blizu telesa in preko boka.
- Ko je dojenček že zmožen sam sedeti, ga dvignemo tako, da ga z roko primemo za trup do njegove lopatice (ne pod ramenom), z drugo roko pa se ga dvigne od tal s prijemom pod ritko.
Praktični prikaz si oglejte v posnetku s Špelo Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath), kjer prikaže vse položaje in prijeme za pravilno držanje dojenčka med 0-3 mesecem.
tags: #dvigovanje #dojencka #iz #lezecega #polozaja