Gonitev pri psih je cikličen pojav, med katerim prihaja do strukturnih sprememb na maternici, jajčnikih in nožnici, ki se ob vsakem ciklusu ponavljajo. Cikel se deli na štiri faze: proestrus, estrus, diestrus in anestrus. Pri psih se cikel ponovi večkrat letno, ne glede na sezono; pogosto enkrat do dvakrat letno. Proestrus je faza, v kateri lahko opazimo prve znake gonitve: nabrekle nožnični ustnic in izcedek iz nožnice, ki je transparenten do blago krvav. Estrus je faza ovulacije, ko psica dovoli parjenje; spremljajo ga mehčanje nožničnih ustnic, spreminjanje barve izcedka ter pojav stride za parjenje. Diestrus sledi po estrusu, anestrus pa je obdobje mirovanja maternice po končani gonitvi ali po porodu.
Pri večini psih se gonitev pojavi dvakrat letno, pri manjših pasmah z redčenimi cikli večkrat, pri večjih pasmah redkeje. Pomembno je upoštevati, da pri nekaterih pasmah, kot sta francoski buldog ali angleški buldog, porod ni povsem naraven zaradi posebnosti telesne zgradbe. V takšnih primerih se pogosto svetuje spremljanje in posredovanje s carskim rezom. Le redke pasme se gonijo pogosteje ali redkeje od tega vzorca; na primer nemški ovčar lahko goni na vsakih 4-5 mesecev.
Med brejnostjo je ključna pravilna nega, prehrana in spremljanje stanja psice. Vse psice, ki jih nameravamo pariti, je priporočljivo cepiti proti pasjememu Herpesvirusu, saj okužene breje psice lahko splavijo in imajo zelo visoko smrtnost plodov v zadnjih tednih brejosti. Ultrazvok in rentgensko slikanje pomagata določiti število plodov in stanje razvoja; diagnostika je najbolj zanesljiva po določenem obdobju brejosti. Brejost traja približno 60-62 dni, običajno 63 dni, vendar variira po pasmi in posameznici. Ultrazvočni pregled je priporočljiv po 21. dnevu, ponavljati ga je mogoče ter treba pred porodom; rentgensko slikanje po 50. dnevu daje najbolj zanesljive rezultate pri določanju števila plodov.
Nosečnost, prehrana in spremljanje
Pred parjenjem je priporočljivo, da psica doseže ustrezno telesno pripravljenost; med brejostjo je treba prilagoditi prehrano: v prvih 5 tednih se večinoma vzdržuje običajno hranjenje, v zadnjih 4 tednih pa se poveča energijska in hranilna gostota prehrane. V fazi 6.-9. tedna brejosti je običajno smiselno preiti na hrano za mladiče, ki vsebuje večjo koncentracijo beljakovin, vitaminov, mineralov (kalcij) in energije. Ta prehod mora biti postopen, da se izogne prebavnim težavam. Po zagotovljenem vhodu hranjenja v zadnjem obdobju brejosti psico pogosto opazimo z večjim apetitom in povečanimi potrebami po kalorijah; okvirno se šteje, da potrebuje 15-25% več energije v zadnjih tednih.
Pod okriljem lastnika je pomembno nadzorovati telesno stanje psice: spremljati težo, zagotoviti dovolj sveže vode, redne, vendar ne pretirane aktivnosti ter ustrezen počitek. V zadnjih tednih brejosti je priporočljivo zmanjšati dolge sprehode in prilagoditi dejavnost ter poskrbeti za ustrezen miren prostor za leglo in kasnejši porod. Prostor naj bo ograjen, z mehkimi depoji in čisto podlogo ter prilagojenimi temperaturnimi pogoji. Pred porodom naj bo psica že navajena na leglo najmanj 14 dni prej.
Porod in prvo obdobje po rojstvu
Porod ima tri faze: prva faza vključuje vzbujanje in končanje s popadki; druga faza je roj porojenih mladičev, s tipičnim intervalom 30-60 minut med skotitvijo; tretja faza sovpada z izločanjem placente po vsakemu mladiču. Prokrajanje placente je pomembno, saj morajo biti količine placente v razmerju z številom mladičev. V primeru, da porodni proces poteka prepočasi ali zastoji, je nujen obisk veterinarja. Že od prvega plodu naprej je treba nadzorovati dihanje mladičkov in po potrebi odstraniti ovojnice ter pomagati pri zagonu dihanja. Po rojstvu mladičev psica sama poskrbi za njih; v primerih, ko psica ne pregrize popkovine ali ne pomaga pri odvajanju sluzi, lahko lastnik pomaga nežno in varno.
Najpogostejše zaplete pri porodu so distocije, ki so povezane z neustreznim krčenjem maternice ali postavitvijo mladičev. Ceil kisika ali stres pri nerojenih mladičih je treba obravnavati s promptnim posredovanjem veterinarke ekipe; pogosto se distocije rešujejo z oksitocinom ali kalcijem ali s carskim rezom. Pri francoskih buldogih, pekinezu, mopso in drugih brahicefalnih pasmah je naravni porod lahko otežen, zato je pri načrtovanih paritvah priporočljivo zelo tesno spremljati brejost in posredovati po potrebi.
Po porodu psica doji mladiče več tednov; tri tedne po porodu psice lahko še izločajo rdečkast do rjavo-zelenkast izcedek. Poleg tega je pomembno, da mladički dobijo pravilno nego, nego dihal in čisto okolje za razvoj. Prvih 2-3 tednov so mladički odvisni od materinega mleka; temperatura mladičev je zelo nizka na začetku (okoli 35,5-36,5°C) in se postopoma dviga do približno 38-39°C do tretjega tedna, ob normalnem razvoju. Otipljivo pregledovanje mladičev po porodnicah in vsakodnevna odlična higiena omogočata pravočasno odkrivanje prirojenih napak, kot so atrezija anusa ali volčje žrelo.
Starost in leglo
Normalna dolžina brejosti je 58-68 dni (povprečje 63 dni). Število mladičev se giblje od enega do 17, odvisno od pasme in številnih drugih dejavnikov, kot so starost matere, zdravje, prehrana in genetika. Leglo je običajno največje, ko je mat ko matere v starosti okoli treh do štirih let. Starostni razpon za parjenje mnogokrat zahteva previdnost: mlajše pse je najbolje pariti šele po prvem ali drugem estrusu, medtem ko velike pasme dosežejo zrelost kasneje. Kinološka zveza Slovenije postavlja posebna pravila glede parjenja psic ter razmerja med legli in časom med legli, kar vpliva na dobrobit živali.
Vzgoja, prehrana in skrb za francoskega buldoga
Francoski buldog je majhen, živahen pes z značilnim netopirjem ušes in kratkim gobcem. Ima srednje mišičasto zgradbo, nima poddlake in prihaja v različnih barvnih odtenkih. Ključne smernice za nega vključujejo:
- Hranjenje: Mladiči do približno 4. tedna potrebujejo materino mleko; kasneje se preklopi na mladičjo hrano, nato na hrano za odrasle pse. Pri brejih psicah se praviloma poveča dnevni obrok in energija s koncem brejosti, vendar brez pretiravanj; pomembno je prilagajanje količine glede na leglo in stanje matere. Hrana naj bo brez žit ali z manjšo prisotnostjo; najbolje je hrano izbrati glede na nasvet veterinarja ali izkušenih vzrediteljskih priporočil.
- Voda in gibanje: Psico je treba zagotoviti neprestano dostopno svežo vodo ter ustrezno, a ne pretirano aktivnost; proti koncu brejosti in po porodu so sprehodi krajši in bolj pogosti, da se prepreči dehidracija ali utrujenost.
- Prehranske prilagoditve: V zadnjih tednih brejosti in v času dojenja je pomembno prilagoditi prehrano s fokusom na beljakovine, kalcij in vitamine; lastnik se posvetuje z veterinarjem za specifične dodatke ali prehranske prilagoditve, posebej pri večjih leglih.
- Higiena: Redna nega kože, gub na obrazu in ušes; krtačenje dlake pri dolgodolnih pasmah; zaščita pred pregrevanjem in hlajenjem; uporaba varnih insekticidov in negovalskih sredstev, ki so varna za brejo psico.
- Ravnanje z mladiči: Po porodu je pomembno, da mladiči nežno obrišemo in pomagamo pri odpravi sluzi ter da tehtamo vsakega mladiča. Vsakega mladička označimo s barvnim trakom; po 4 tednih lahko začnemo hraniti z briketi ali starter briketi za mladiče.
Predvsem pa: razmislek o izbiri vzreditelja ali zavetišča. Ugleden rejec bo zagotavljal vse dokumente, vključno z rodovnikom in potrdili o cepljenju ter genetiko, in bo pripravljen odgovoriti na vprašanja. Prav tako je priporočljivo, da potentialni lastniki izberejo odgovornega rejca ali razmislijo o posvojitvi iz zavetišča, kjer se prilagodi izbira psa družinskemu okolju.
Najpogostejša vprašanja
- Kdaj naj parimo samičko? - Najprimernejši čas je določen glede na pasmo in starost; posvetujte se z veterinarjem ali vzrediteljem za najboljše rezultate in zdravje mladičkov. Mlajše samičke se ne sme pariti pred prvim ali drugim estrusom; starejše imajo lahko več zapletov brez ustrezne skrbi.
- Kdaj je pravi čas za sterilizacijo po kotitvi? - Po kotitvi počakajte vsaj 6-8 tednov, da se psička popolnoma opomore; posvetujte se z veterinarjem o najboljši poti sterilizacije na podlagi zdravstvenega stanja.
- Kako skrbeti za mladičke po kotitvi? - Dojenčki se dojemajo v materinem mleku dve ali tri tedne, nato preidejo na mladičjo hrano; pomembno je zagotoviti toplo okolje, ustrezno higieno, redne veterinarske preglede in pravočasno cepljenje.
- Kdaj lahko mladiček zapusti mamo? - Običajno po osmem tednu; v mnogih državah je zakonodaja vezana na starost minimalne oddaje mladička v nove domove. Lastnik in vzreditelj morata skrbno uskladiti cepljenje in veterinarski pregled pred oddajo.
Zaključne misli
Razumevanje gonitve in brejosti pri psih je ključno za odgovorno lastništvo, vzrejo in splošno zdravje psov. Z pravilno neho, pravilno prehrano in rednimi veterinarskimi pregledi lahko zagotovimo varno in zdravo brejost ter uspešen porod. Brejost psice je obdobje, ko se mladiči razvijajo v maternici, zato je potrebna posebna pozornost in načrtovanje za žival in njene potomce.