Odločitev za umetno prekinitev nosečnosti je za žensko pogosto ena najtežjih in čustveno najbolj obremenjujočih odločitev. Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni. Vsem pa je skupno to, da se jim zdi ta rešitev edina možna. Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje ter žensko ujame nepripravljeno.
Pravni okvir in časovne meje
V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti (šteto od prvega dne zadnje menstruacije). Ko nosečnost preseže to časovno mejo, prekinitev ni več zgolj stvar osebne odločitve nosečnice, temveč mora zanjo pridobiti odobritev komisije. Postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.
Pri nosečnosti, višji od 10 tednov, je treba oddati vlogo za odobritev umetnega splava na komisijo prve stopnje. Zahteva ženske, pri kateri nosečnost traja več kot deset tednov, obravnava komisija prve stopnje. Če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti. Komisije se sestajajo redno, običajno enkrat ali večkrat tedensko, saj je časovni faktor pri teh postopkih kritičen.
Komisija I. stopnje: Deluje na ravni regionalnih bolnišnic in klinik. Sestavljajo jo ginekolog, internist, socialni delavec in drugi strokovnjaki. Komisija II. stopnje: Deluje na Kliničnem centru v Ljubljani. Nanjo se nosečnica lahko pritoži, če komisija prve stopnje njeno prošnjo zavrne.
Po desetih tednih nosečnosti se splav lahko opravi, le če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog. In takega potrdi komisija. Komisija odloči na osnovi medicinskih informacij, če jih seveda imamo na razpolago. Na primer na podlagi ultrazvočne preiskave nosečnosti, če ta pokaže, da nosečnost ni takšna, kakršna bi morala biti. Komisija pa se odloča tudi na podlagi prošnje, v kateri ženska navede razloge, zakaj bi želela prekiniti nosečnost.
Kdaj je prekinitev po 12. tednu možna in kakšni so razlogi
Komisija odobri prekinitev nosečnosti po 12. tednu (šteto po amenoreji) le v specifičnih primerih, ki jih zakonodaja jasno opredeljuje. Ti razlogi se delijo na medicinske, etične in psihosocialne. Prekinitev se odobri, če bi nadaljevanje nosečnosti resno ogrozilo življenje ali zdravje nosečnice. To vključuje poslabšanje kroničnih bolezni (srčne napake, bolezni ledvic, rakava obolenja, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje s kemoterapijo) ali akutna stanja, ki se pojavijo med samo nosečnostjo (npr. …).
To je najpogostejši razlog za odobritev posega po 12. tednu. Komisija upošteva tudi težke socialne in osebne stiske. Čeprav so ti primeri redkejši pri poznih prekinitvah, se upoštevajo okoliščine, v katerih bi rojstvo otroka žensko pahnilo v nepremostljivo stisko. To je razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva. Sicer pa je dovolj, če ženska prepriča komisijo, da so njeni razlogi, zakaj bi želela prekiniti nosečnost, res tehtni.
Postopek za pozno prekinitev (npr. 23. teden) - medicinski vidiki
Prekinitev nosečnosti po 12. tednu se bistveno razlikuje od zgodnjih prekinitve. Ne gre več za kratek kirurški poseg (aspiracijo) ali preprosto jemanje tablet doma. Postopek se običajno začne s prejemom tablete mifepristona, ki ustavi delovanje hormona progesterona in pripravi maternični vrat ter maternico na izločitev vsebine. Po sprejemu v bolnišnico (običajno na ginekološki oddelek) dobi pacientka zdravila iz skupine prostaglandinov (npr. misoprostol). Ta zdravila povzročijo krčenje maternice - popadke - in odpiranje materničnega vratu. Zdravila se dozirajo v določenih časovnih intervalih (npr. 3…).
Ker gre za proces, ki je fiziološko enak porodu, so prisotne bolečine. Osebje bolnišnice mora zagotoviti ustrezno analgezijo. Ko pride do iztisa ploda in posteljice, zdravnik preveri, ali je maternica prazna. V primeru, da se posteljica ne izloči v celoti (kar je pri teh tednih pogosteje kot pri donosnem porodu), je potreben kratek kirurški poseg v splošni anesteziji - abrazija ali “čiščenje” maternične votline.
Pri zelo visokih nosečnostih (običajno po 22. tednu), ko bi se plod lahko rodil z znaki življenja, a zaradi hudih nepravilnosti ne bi preživel ali bi trpel, se pred sprožitvijo poroda lahko izvede postopek feticida. To pomeni, da specialist pod nadzorom ultrazvoka z injekcijo ustavi srce ploda še v maternici, da se prepreči rojevanje živega otroka in njegovo trpljenje po rojstvu.
Hospitalizacija, okrevanje in skrb po posegu
Fizično okrevanje je običajno hitro, vendar zahteva nekaj dni počitka. Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka. Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja.
Bolnišnično osebje se trudi zagotoviti čim večjo zasebnost. Ženske, ki prestajajo umetno prekinitev nosečnosti, so običajno nameščene v sobe ločeno od nosečnic, ki so v bolnišnici zaradi vzdrževanja nosečnosti, in ločeno od mamic z novorojenčki, da se zmanjša čustvena stiska. Ravnanje s plodom je spoštljivo in urejeno z bolnišničnimi protokoli.
Možni zapleti in njihovo obravnavanje
Zapleti so po umetni prekinitvi zgodnje nosečnosti redki, vendar možni. Vnetje je seveda možen zaplet, zato pacientke opozorimo, da naj, če imajo težave, pridejo čim prej na pregled. Vnetje, ki je dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti. Drugi stranski učinki so lahko nekoliko močnejša krvavitev, v izjemnih primerih pa tudi perforacija oz. defekt maternice, ampak to se zgodi redkokdaj.
Možni zapleti operativnega posega so redki (poškodba maternice in materničnega vratu, infekcija). V takšnem primeru vas zadržimo v bolnišnici dlje časa, ukrepamo glede na zaplet in poskrbimo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.). Ob močni krvavitvi, povišani telesni temperaturi in močnih krčevitih bolečinah v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).
Metode prekinitve nosečnosti - primerjava
Ločimo kirurško metodo in prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav). Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe. Izbira metode s katero UPN izvedemo, je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti. Zgodnjo nosečnost (do 12. tedna) je možno prekiniti s kombinacijo abortivnih tabletk.
Medikamentozni splav
Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovine mifepriston in misoprostol. Progesteron je hormon, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Mifepriston je zdravilo, ki zavre delovanje progesterona. Drugo zdravilo - prostaglandin misoprostol, ki ga apliciramo čez dva dni, pa povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje.
V določeni postopku po pregledu pri nas zaužijete tabletko (mifepriston 200 mg) in greste domov. Po zaužitju se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol, blaga krvavitev. Zjutraj pridete tešči in ostanete na ginekološkem oddelku nekaj ur. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije oz. raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Ženska nato 3-4 ure leži in v tem času se pojavijo krči maternice in močnejša krvavitev (v 70%).
Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur. Približno 25% žensk močneje zakrvavi doma oz. po odpustu. V 3-5 % je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar pa se lahko pokaže šele po odhodu domov. V primeru uspešne prekinitve nosečnosti z zdravili, naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.
V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika oz. neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo. Če le-ta ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.
Kirurški splav
Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (strgalke - kirurški instrument). Primerna je predvsem za ženske, ki so že rodile in tudi za doječe matere. Je kratkotrajen poseg (nekaj minut) in malo boleč - opravimo ga v splošni anesteziji (zjutraj pridete tešči). Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutiš bolečine.
Pri zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metodo vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Možni zapleti kirurškega posega vključujejo: predrtje ali poškodba maternice, obilnejša krvavitev iz maternice, razvoj vnetja po opravljenem posegu, nastanek zarastlin v maternici, neuspešna izvedba oz. preostanek delčkov nosečnosti v maternici, zapleti zaradi anestezije. V kolikor je poseg izveden po načrtih, brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan. Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol).
Psihološka podpora in nadaljnja obravnava
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za to, da že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev. Tudi po splavu je dostopna psihološka pomoč.
Že pred posegom se pogovorite z osebnim ginekologom glede zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Vsaki, ki prekine nosečnost, povemo, da mora po posegu h ginekologu na kontrolo. Takrat preverimo uspešnost prekinitve nosečnosti in jo informiramo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Za dolgoročno obliko kontracepcije pa se je potrebno dogovoriti z izbranim ginekologom.
Pravice, obvezno zdravstveno zavarovanje in dostop do storitev
V Sloveniji stroške umetne prekinitve nosečnosti v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko v Sloveniji živeča oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška.
Postopek se začne na zahtevo nosečnice. Ko ginekolog odda vlogo, komisija običajno zaseda v nekaj dneh (npr. enkrat ali dvakrat tedensko). Podrobne informacije o postopkih umetnega splava in kako poteka obravnava na komisijah - če si noseča več kot deset tednov - prejmeš pri ginekologu, ki izda napotnico za umetni splav.
Posebne situacije: mladoletnice, posegi zaradi posilstva in človekove pravice
Če ste mladoletni, mora zdravnik o vaši nosečnosti in splavu običajno obvestiti vaše starše ali zakonite skrbnike. Vseeno pa je odločitev za splav popolnoma vaša. Posilstvo je razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva. Vaša pravica do zasebnega in družinskega življenja zajema pravico do svobodne izbire, ali boste postali starš. Vaša pravica do zdravja je lahko kršena, če vam zavrnejo postopek splava, čeprav so zanj izpolnjene zakonske zahteve.
Priporočila za ženske, ki razmišljajo o splavu
- V kolikor si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji.
- Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal.
- Če gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se moraš najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje.
- Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah.
Pomembno
Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti. Imate pravico do svobodne odločitve, ali boste nosečnost nadaljevali ali prekinili. Ta odločitev je del vaše človekove pravice do zasebnega življenja.