Večina mam, ki smo dojile svoje otroke, smo zelo hitro ugotovile, da dojenček ob dojenju zelo hitro zaspi, in tako smo si olajšale čas uspavanja. Dojenje nikoli ni samo hranjenje. Lahko bi vam naštevala morje nekih prednosti, ki jih ima dojenje za otroka in mamo. Dojenje je ena najlepših in najbolj intimnih izkušenj med materjo in otrokom, vendar se mnoge mamice hitro soočijo z nepričakovanim izzivom: dojenček med hranjenjem nenadoma postane nemiren, se odriva, joka ali celo zavrača dojko.
Kaj pomeni, da dojenček hlasta za zrakom med dojenjem
Dojenček, ki med dojenjem hlasta za zrakom, deloma dela odmore, da lahko vdihne, morda se odriva od dojke ali pa med sesanjem pogosto menja ritem dihanja. Nekateri otroci med dojenjem hlastajo zaradi nepravilnega pristavljanja, drugi zato, ker pogoltnejo zrak (aerofagija), spet tretji pa zaradi premočnega ali prešibkega toka mleka. Dojenčki dihajo predvsem skozi nos. Če ima vaš otrok zamašen nos zaradi prehlada, suhega zraka ali preveč sluzi, bo med dojenjem težko dihal.
Fiziološki in nevrološki razlogi
Dojenje draži Vagusni živec, tj. glavni živec parasimpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za umirjanje. Otrok prvih šest mesecev nima kapacitete (oziroma bolj natančno ima zelo, zelo zmajšano sposobnost) za lastno regulacijo - umirjanje, ampak se regulira oz. pomirja z aktivacijo primarnega skrbnika. Dojenje oz. bolj natančno sesanje igra pri vzpostavljanju temeljev lastne regulacije v prvih mesecih ključno vlogo. Zato se dojenček med dojenjem umiri, ker ima dojenje številne kompleksne hormone, ki dejansko inducirajo spanje, poleg že vseh ostalih dejavnikov, ki dojenčka umirjajo in mu dajejo občutek varnosti (stik koža na kožo, sesanje kot aktivacija vagusnega živca, sproščanje oksitocina pri mami in dojenčku ob dojenju, ki oba umirja).
Hormoni in mleko
Materino telo pri nočnem dojenju v prvih mesecih, ko dojenček nima še dozorele biološke ure v mleko, proizvaja več triptofana. V telesu se triptofan pretvori v serotonin in v melatonin, ki mu pravimo spalni hormon. Triptofan je predhodnik serotonina, vitalnega hormona za delovanje možganov in razvoja. V zgodnjem življenjskem obdobju več serotonina (in tudi oksitocina) povzroča tvorjenje več serotoninskih in oksitocinskih receptorjev. Kasneje, ko dojenček "razvije" svoje biološke ritme (med 3. in 6. mesecem starosti) ima že svojega melatonina dovolj in pogosto nočno dojenje iz vidika triptofana ne pride več toliko v ospredje.
Dojenček se med dojenjem umiri, ker ima dojenje številne kompleksne hormone, ki dejansko inducirajo spanje, poleg že vseh ostalih dejavnikov, ki dojenčka umirjajo in mu dajejo občutek varnosti. Torej ključni dejavnik je umiritev, ki mora potekati v interakciji s spalnimi hormoni (to sta spalni pritisk in zvečer še melatonin). Leptin, holecistokinin in možganski nevrotrofični faktor (BDNF) so med hormoni, ki se sproščajo med hranjenjem in lahko zmanjšujejo apetit in inducirajo spanje.
Mehanika hranjenja: zrak, položaj in tok mleka
Za začetek velja paziti na položaj hranjenja, saj se lahko zgodi, da dojenček zaradi nerodnega položaja pogoltne zrak ali da mleko teče hitreje, kot ga je sposoben pogoltniti. Poskusite otroka držati v bolj pokončnem položaju, tako da vam skorajda sedi v naročju, in ne v ležečem položaju. Če hranite po steklenički, se prepričajte, da cucelj na steklenički ni zamašen in da stekleničko nagnite, da se duda napolni z mlekom in ne z zrakom.
Nepravilno pristavljanje povzroča, da dojenček pogoltne več zraka, kar se bo kazalo v potrebi po dodatnem podiranju kupčkov in v krčih. Če dojenček med dojenjem hlasta za zrakom ali dela odmore, da lahko vdihne, preverite, ali ga pravilno pristavite: to pomeni, da se morata dojenčkov nosek in brada dotikata dojke, usta so široko odprta, ustnici pa obrnjeni navzven.
Prehiter izcejalni refleks
Nekatere matere imajo zelo močan izcejalni refleks, kar pomeni, da mleko na začetku dojenja teče pod velikim pritiskom. Dojenček se lahko zaradi prehitrega toka prestraši, se zakašlja ali zaduši. V takšnem primeru poskusite dojiti v položaju, kjer ležite na hrbtu, dojenček pa leži na vas (biološki položaj), saj to upočasni pretok mleka.
Prebavni vzroki: zrak, napenjanje in refluks
Če ima dojenček v prebavilih veliko zraka, ga lahko med hranjenjem tišči v trebuščku. Med sesanjem se peristaltika črevesja pospeši, kar lahko povzroči boleče krče ali premikanje plinov. Refluks je pojav, ko dojenček med hranjenjem ali po njem poliva ali bruha mleko - je zelo pogost pojav in običajno mine do dopolnjenega prvega leta starosti. Drugi znaki refluksa so težave pri hranjenju (na primer zavračanje hranjenja), neprestano kolcanje ali kašljanje, čezmeren jok ali jok med hranjenjem.
Pri novorojenčkih in v prvih tednih je pomembno, da dojenčku po hranjenju pomagate podreti kupček. Otrok lahko kupček podre tudi v spanju, vendar pogosto pomaga, če ga nekoliko pokončno dvignete in podprete. Če ga malo premaknete ali previjete, ga boste morda predramili, da izrine zrak in se bo potem znova zgrabil za dojko. Čas za podiranje kupčka ni predpisan, pomembneje je, da se otrok doji učinkovito in da dobro napreduje z težo.
Razvojne in vedenjske vzroki
Za razumevanje vzroka, zaradi katerega so nekateri otroci večji izziv pri uspavanju kot drugi, in načina delovanja uspavanja je potrebno znanje iz Polivagalne teorije in čustvene regulacije. Za širše branje priporočam dela nevroznanstvenika Stephena Porgesa in Allana Schora. Znanje Polivaglane teorije in razvoja čustvene regulacije tudi meni daje samozavest, da na svetovanje pristopam bolj samozavestno, saj vem, kaj je v ozadju.
Otrok, ki se med dojenjem umirja z sesanjem, lahko to sesanje v določenih primerih preraste v ritual za uspavanje, kar pomeni, da se postopoma navadi, da brez sesanja ne more zaspati. Brez sesanja se jim zdi, da spancu nekaj manjka. Zato je dobro, da dojenčka že v prvih tednih življenja tu in tam položite v posteljico, ko je še buden, saj se bo tako naučil zaspati brez vaše pomoči.
Težave s sesalnim aparatom: priraščen jeziček in ustnica
Priraščen jeziček (ankiloglosija) ali priraščena ustnica lahko povzročata, da dojenček med dojenjem hlasta za zrakom, cmoka, zagrabi dojko plitko ali dojko stiska z dlesnimi namesto da bi sesal. Znaki v ustni votlini pri dojenčku lahko vključujejo omejeno dvigovanje jezika, srčasto obliko konice jezika, kratko in čvrsto vez pod jezikom ali vidno napetost. Pri materi so znaki boleče in poškodovane bradavice, utrujenost zaradi konstantnega dojenja in slabša produkcija mleka, ker otrok ne more ustvariti zadostne stimulacije dojk.
Pri prisotnosti težav z dojenjem je treba obiskati zdravnika ali svetovalko za dojenje, saj je dojenje otrokova življenjska pravica in osnovna ter najboljša hrana za njegov celostni razvoj. Prerez podjezične vezi (frenotomija) lahko pri nekaterih otrocih znatno in takoj izboljša občutek med dojenjem, vendar se strokovnjaki odločajo individualno in v sodelovanju z mamo.
Praktični nasveti, kako zmanjšati hlastanje in pogoltljanje zraka
- Preverite pristavljanje: poskrbite, da sta nosek in brada dojenčka pri dojki v stiku, usta široko odprta in ustnici obrnjeni navzven.
- Spremenite položaj: poskusite bolj pokončen položaj pri hranjenju, biološki položaj ali ležeče dojenje za upočasnitev toka mleka.
- Uporabite tehnike za umirjanje: če se dojenček prehitro uspava, ga nežno prebudite z masažo ušes, prenagibanjem glave, masažo prstkov ali premikom tirnice, da se aktivno dojite in ne le dremate.
- Podiranje kupčka: redno podirajte kupček med in po hranjenju, pri polivanju ali napenjanju poskusite daljše pokončno držanje in rahlo masiranje hrbta.
- Preverite nos: če je otrok zamašen, razmislite o varnih metodah čiščenja noska (fiziološka raztopina, aspirator) pred hranjenjem.
- Opazujte tok mleka: ob močnem izcejalnem refleksu dojite leže ali v polležečem položaju, da zmanjšate pritisk toka na dojenčka.
- Razmislite o oceni pri strokovnjaku: če sumite na priraščen jeziček ali priraščeno ustnico, poiščite pregled pri pediatru, ORL specialistu ali svetovalki za dojenje.
- Sprostite se: vaša živčnost se prenaša na otroka, zato je pomembno, da ohranite miren pristop - vaš glas in dotik umirjata dojenčka.
Primer iz prakse: tipičen vzorec novorojenčka
V postopku svetovanja pogosto srečam mater, ki opisuje: dojenček se doji 15-20 minut, na koncu pa zaspi in ne podre kupčka. Nato se zbudi in morate podirati kupček in ga znova dojiti in uspavati. To je povsem TIPIČEN, OBIČAJEN in NORMALEN vzorec dojenja novorojenčka. Mnogi novorojenčki se dojijo in nato med podojem tudi veliko dremajo ali zaspijo; če aktivno sesajo in lepo napredujejo, je to popolnoma v redu.
Če dojenčka podojite do konca in ga nato previjete, ima lahko težav s polivanjem, zato se včasih izogibamo previjanju dojenčkov takoj po podoju. Pomagajo lahko tudi strategije: najprej ga nekoliko podojite, če se pokaka, ga previjte in nato dokončajte podoj; če se zbudijo, jih lahko ponudite drugo dojko ali jih nežno umirite brez dodatnega hranjenja, kadar je to le umirjanje in ne lakota.
Ko je jok med dojenjem posledica čustvene potrebe
Jok ni vedno znak lakote ali zavračanja dojenja. Včasih gre za čustveno potrebo po bližini, varnosti ali pa za izražanje preobremenjenosti. Dojenček lahko joka, ker potrebuje vašo bližino in potrditev, da je vse v redu. Dojenje ni le vnos kalorij, ampak tudi način, kako se dojenček povezuje z mamo.
Če opazite, da dojenček joka, ga vzemite v naročje, ga stisnite k sebi, ga pogladite in mu s svojim glasom zagotovite varnost. Če ste v dvomih, se vedno obrnite na patronažno sestro, pediatra ali svetovalko za dojenje.
Ko poiskati strokovno pomoč
Vsi izzivi z dojenjem so indikacija za obisk zdravnika ali svetovalke za dojenje, saj je dojenje otrokova življenjska pravica in osnovna ter najboljša hrana za njegov celostni razvoj. Kadar se otrok le s težavo prisesa in kadar cmoka med dojenjem, ali pa spušča dojko in se želi stalno dojiti ter je večino časa nezadovoljen ter slabše napreduje s težo, mati pa ima boleči ali poškodovani ter po podoju preoblikovani bradavici, je treba preveriti, ali ne gre pri otroku za priraščen jezik ali/in ustnico.
Priraščen jeziček in priraščena ustnica obstajata in težave, ki jih povzročata so rešljive. Možno je, da se po prerezu otrok ne doji nič bolje, kot se je dojil prej, zato je treba vsako odločitev res dobro pretehtati, predvsem pa se dobro poučiti o tej specifični problematiki, da sploh lahko sprejmemo odgovorne odločitve.
Kako se spoprijeti kot mama
Skrb zase - Kako (po) skrbeti zase in v življenje vnesti ravnovesje? Obdobje, ko postanemo mame v nas, vzbudi paleto občutkov, ki nas prestrašijo. Na eni strani nam družba prikazuje nerealno sliko starševstva in tako v sebi ostajamo zmedeni. Obstaja kar nekaj načinov, kako sebe podpreti kljub pogostemu prebujanju otroka.
Če se počutite preobremenjeni, si privoščite počitek. Utrujena mama težje ohranja mirno kri, zato prosite partnerja ali bližnje za pomoč pri gospodinjskih opravilih, da se boste lahko v miru posvetili hranjenju svojega otroka. Če vas bolj podrobno zanimajo teme perinatalnega mentalnega zdravja, kako sebe in partnerski odnos podpreti v času starševstva najdete na moji spletni strani kar nekaj napotkov in idej, ki so vam v veliko pomoč.
Praktična FAQ (pogosto zastavljena vprašanja)
- Zakaj dojenček hlasta? - Zaradi zraka, nepravilnega pristavljanja, zamašenega noska, prehitrega toka mleka, refluksa ali razvoja.
- Ali naj ga zbudim, če zaspi med hranjenjem? - Če zaspi, a je aktiven sesalec in dobro napreduje z težo, je to pogosto ok; če pa se zaradi tega ne podre kupček ali bruhanje povzroča težave, ga nežno prebudite in pomagajte podreti kupček.
- Kdaj obiščem strokovnjaka? - Če je dojenje boleče, otrok slabo napreduje, cmoka ali ima težave z zadrževanjem hrane oziroma sum na priraščen jeziček/ustnico.
Pomembno vedenje
Ne pozabite: dojenčki so si različni in ni univerzalnega pravila, ki bi veljalo za vse. Premislite, kaj vam in vašemu otroku najbolj ustreza. Če dojenje za uspavanje ne vpliva negativno na pogostnost nočnega zbujanja in vas ne moti, dojite, dokler je vam in otroku ob tem prijetno. Otrok bo prej ali slej osvojil nove vzorce uspavanja. In če se odločite spreminjati vzorce, to lahko počnete postopoma, z ljubeznijo in prilagajanjem potrebam otroka.