Izraščanje mlečnih zob je svojevrsten mejnik v otrokovem razvoju, saj rast zob otroku omogoča žvečenje in pravilen govor. Prvi zobje imajo pomembno vlogo tudi pri pravilnem razvoju otrokove čeljusti in stalnih zob. Večini dojenčkov začnejo zobje izraščati med 4. in 7. mesecem, nekaterim pa začnejo izraščati mnogo kasneje ali nekoliko prej. Čeprav je lahko boleče, izraščanje zob ne povzroča bolezni pri dojenčkih. Kljub temu se lahko pri nekaterih otrocih pojavijo neprijetni simptomi, ki staršem povzročajo skrb.
Kdaj se začne proces in kakšno je zaporedje
Izraščanje zob pri dojenčkih običajno se začne med četrtim in šestim mesecem življenja, čeprav je vsak primer individualen. Zasnova za mlečne zobe se sicer razvije že v nosečnosti, izraščajo pa nekje med petim mesecem in drugim letom in pol, nekaterim prej, drugim kasneje. Prvi zobki, ki se pojavijo, so ponavadi spodnji osrednji sekalci, nato zgornji osrednji sekalci.
Običajno najprej (nekje med petim in sedmim mesecem) izrasteta sprednja spodnja sekalca, nato v starosti med šest do osem mesecev sledita sprednja zgornja sekalca. Sledijo stranski spodnji sekalci (med devetim in enajstim mesecem) in nato še stranski zgornji sekalci (okrog enega leta). Med 12. in 16. mesecem se pojavijo prvi kočniki, med 16. in 20. mesecem podočniki. Drugi kočniki sledijo nekje med 20. in 30. mesecem otrokove starosti. Ko izrastejo vsi mlečni zobje, ima otrok običajno skupno 20 mlečnih zob.
Prvi znaki izraščanja
Prvi znaki izraščanja se ponavadi pokažejo nekaj mesecev preden zobje dejansko izrastejo. Eden najzgodnejših in najbolj očitnih simptomov je povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona neizraslega zoba. Če pomasiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob.«
Da bi omilil bolečino, si bo otrok grizel prste in se izdatno slinil. Lahko bo tudi grizel ustnice in pa predmete, s katerimi bo prišel v stik. Bolj bo razdražen, njegov spanec bo nemiren, bolj bo jokav, še posebej ponoči. Pogosta je tudi oteklina in pordelost dlesni, včasih majhne bele ali prozorne izbokline, kjer se zob poskuša prebiti.
Simptomi, ki zahtevajo pozornost: driska, vročina, izcedek
Prepoznati probleme z zobmi ni vedno enostavno, saj se lahko pojavijo simptomi, ki so lahko vzrok tudi kakšni drugi bolezni: jokavost, bolečine, vročina, nemir, izguba apetita ali driska. Pri otroku se lahko pojavijo tudi driska, kašelj, praskanje ušes, izpuščaji, tudi krči in vročina. Ti ponavadi niso povezani z izraščanjem zob, temveč so najverjetneje posledica manjših vnetij prebavil, ki so nastala zaradi vnašanja številnih predmetov v usta in so znak razvijanja lastnega imunskega sistema.
Ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da izraščanje zob pri dojenčkih povzroči drisko, vročino ali izcedek iz nosu. Čeprav se lahko telesna temperatura pri dojenčku v času izraščanja zob nekoliko dvigne, visoka vročina in pojav driske nista simptoma, ki bi spremljala izraščanje zob. Pokličite izbranega pediatra, če ima vaš dojenček drisko, bruha, izpuščaje po telesu, visoko vročino ali močan kašelj in zamašen nos.
Vendar pa starši poročajo različno: nekateri opažajo, da imajo njihovi otroci ob izraščanju klačke bolj tekoče blato ali blago drisko. V takšnih primerih je priporočljivo obiskati pediatra, da se izključijo drugi vzroki. Dolžnost pediatra je, da upošteva vse možne vzroke, vaša dolžnost pa je, da ga do pediatra peljete.
Kako dolgo traja proces izraščanja
Izraščanje zob pri dojenčkih je proces, ki traja več let, običajno se začne okoli četrtega meseca življenja in konča do tretjega leta. Vsako odstopanje od splošnega pravila, da je okoli drugega leta starosti število zob v ustih enako otrokovi starosti v mesecih minus šest, za tri mesece je popolnoma običajno. Potrpežljivost in podpora med tem dolgotrajnim procesom sta ključnega pomena za otroka in starše.
Kako lajšati bolečino in nelagodje
Pri bolečem izraščanju zob bo otroku predvsem pomagalo žvečenje gumijastih igrač, tako imenovanih utrjevalcev dlesni. Pazite, da bodo izdelki varni ter enostavni za čiščenje. Ko jih otrok ne uporablja, jih očistite in shranite v hladilniku, saj hladni predmeti najbolj pomirjajo dlesni. Proso, še posebej tisto, ki ga lahko hranite v hladilniku, deluje osvežujoče ter pomaga pri lajšanju oteklin in bolečin v dlesni.
Nežno masirajte dlesni s hladno, mokro krpo, tetra plenico ali čistim prstom. Hlad bo pomagal ublažiti bolečino. Pri masiranju lahko uporabite gel, ki je namenjen lajšanju težav pri izraščanju zob. S čistim prstom ali posebno ščetko za masažo dlesni lahko starši dojenčku nežno pritisnejo na boleča mesta. To ne le zmanjša bolečino, ampak lahko tudi pospeši proces kalitve.
Če to ne zadostuje, si lahko pomagate tudi tako, da otrokove dlesni masirate z gelom, ki vsebuje lidokain (npr. calgel). V skrajnem primeru lahko otroku ponudite tudi analgetik brez sladkorja, ki vsebuje paracetamol (npr. calpol), vendar le po nasvetu pediatra. Odsvetuje se uporaba gelov, ki vsebujejo lokalni anestetik v prevelikih količinah, homeopatskih zdravil, namakanje dude v med, vtiranje alkohola v dlesen in uporaba opiatnih analgetikov.
Naravni načini in prehrana
Dajanje hladne hrane je lahko še en način za lajšanje otrokovega nelagodja. Odlična izbira je ohlajena sadna kaša, jogurt ali kaša. Ta živila ne le pomirjajo dlesni, ampak so tudi hranljiva. Za starejše dojenčke lahko kot naravno grizalo služi košček ohlajenega korenčka ali kumare, vendar ob stalnem nadzoru staršev, da se ne zadušijo.
Zeliščni čaji, kot je kamilični čaj, lahko pomagajo pomiriti dlesni in sprostijo vašega otroka. Kamilica ima naravne protivnetne in pomirjujoče lastnosti, zato jo lahko dojenčku nanesete na dlesni s sterilno gazo. Pred uporabo se je vedno dobro posvetovati s pediatrom, da preprečimo morebitne alergijske reakcije.
Pripomočki za lajšanje in ustna higiena
Haakaa silikonski podajalnik za hranjenje je popoln za uvajanje novih okusov v prehrano vašega otroka brez nevarnosti zadušitve ali za lajšanje bolečin pri izraščanju zob. Preprosto dajte sadje ali zelenjavo v silikonsko vrečko in jo dobro zaprite. Lahko jo za kratek čas postavite v hladilnik, da bo vsebina hladnejša, če jo uporabljate za lajšanje bolečin pri izraščanju zob. V njej lahko tudi zamrznete ledene dobrote, kot so iztisnjeno mleko, kašice ali sokove.
Dokler zobje ne začnejo rasti, čistite dojenčkove dlesni z mokro krpo, tetra plenico ali kosom gaze vsaj enkrat na dan. Ko se zobje pojavijo, dojenčku čistite usta na enak način najmanj dvakrat na dan. Haakaa 360° silikonska zobna ščetka je izdelana iz mehkega 100% silikona za živila in je popolnoma varna za dojenčke, saj masira in čisti njihove občutljive nove zobe in dlesni. Prav tako ima prisesno podlago za enostavno shranjevanje brez nevarnosti, da se prevrne.
Kdaj k zdravniku ali zobozdravniku
Pokličite izbranega pediatra, če ima vaš dojenček drisko, bruha, izpuščaje po telesu, visoko vročino ali močan kašelj in zamašen nos. Če otroku do 18. meseca ne začnejo izraščati zobki, je priporočljiv posvet s pediatrom ali otroškim zobozdravnikom. To redko pomeni resno težavo, a strokovnjak lahko preveri, ali obstaja vzrok, ki upočasnjuje proces.
Vsaj enkrat pred drugim rojstnim dnem ga peljite k zobozdravniku, še bolje okoli 1 leta, potem pa naj mu redni obiski preidejo v navado. Zobozdravniki v otroških zdravstvenih domovih se navadno malčkom še posebej posvetijo in pregled popestrijo, tako da veliko laže sprejmejo prihodnje posege. S svojim strokovnim znanjem in avtoriteto vam bodo pomagali otroka naučiti, kako naj skrbi za zobe.
Nepravilnosti pri izraščanju
Včasih se zobje začnejo izhajati v napačnem vrstnem redu ali rastejo v nepravilnih smereh. To se običajno zgodi redkeje in je lahko posledica genetskih dejavnikov ali različnih zdravstvenih težav. V takšnih primerih je priporočljiv posvet z zobozdravnikom ali pediatrom, da ocenijo stanje in priporočijo ustrezno zdravljenje.
Praktični nasveti za starše
- Bodite pozorni na prve znake: povečano slinjenje, grizenje predmetov, oteklina dlesni, spremembe v apetitu in spanju.
- Uporabljajte hladne obkladke, silikonske grizala ali podajalnike s hrano za pomirjanje dlesni.
- Ne uporabljajte nevarnih domačih metod (med na dudi, alkohol na dlesni, opiatni analgetiki brez nadzora).
- Če se pojavi driska, visoka vročina, izpuščaji ali bruhanje, takoj poiščite pediatra.
- Uvedite ustno higieno že od rojstva: čiščenje dlesni z mokro krpo, kasneje ščetkanje zob najmanj dvakrat dnevno.
- Načrtujte obisk zobozdravnika že okoli enega leta starosti ali vsaj pred drugim rojstnim dnem.
Torej
Izraščanje zob pri dojenčkih je naraven, a včasih neprijeten proces. Večina otrok gre skozi to obdobje brez resnih zapletov, starši pa lahko z razumevanjem, ustreznimi pripomočki in pravočasnim stikom z zdravnikom ali zobozdravnikom pomembno olajšajo otrokovo počutje. Potrpežljivost, nežna nega in pozornost so v tem obdobju najbolj dragoceni.
tags: #izrascanje #zob #driska