Porodniška in olajšava za vzdrževane družinske člane: pravila, roki, uveljavljanje in praktični primeri

Olajšava za vzdrževane družinske člane je pomembna davčna ugodnost, ki jo lahko izkoristijo posamezniki, ki vzdržujejo določene družinske člane, kot so otroci, starši ali drugi sorodniki. Uveljavljanje te olajšave lahko občutno zmanjša vašo davčno obveznost, zato je pomembno razumeti, kdo so vzdrževani družinski člani, kako in kdaj uveljaviti olajšavo ter kakšne so razlike med mesečnim in letnim uveljavljanjem olajšave.

Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.

Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane: kdo, kako, kdaj

Olajšava za vzdrževane družinske člane je davčna olajšava, ki posamezniku omogoča zmanjšanje davčne osnove glede na število in vrsto družinskih članov, ki jih vzdržuje. To pomeni, da lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje dohodnine zaradi stroškov, ki jih ima zaradi preživljanja teh oseb. Namen te olajšave je razbremeniti družine in posameznike, ki finančno podpirajo svoje bližnje, ter jim tako omogočiti večjo finančno stabilnost.

Kdo je lahko vzdrževani družinski član

Zavezancem za dohodnino se davčna osnova lahko zmanjša za posebno olajšavo za vzdrževanje družinskih članov. VDČ so lahko brez omejitev otroci do 18. leta starosti. Vsi ostali (npr. starejši otroci od 18 let, zakonski partnerji in starši zavezanca) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki so predstavljeni v pojasnilu o oznakah sorodstvenega razmerja.

Vzdrževani družinski člani so tisti družinski člani, ki jih davčni zavezanec vzdržuje in za katere lahko uveljavlja olajšavo. Vzdrževani družinski članki lahko znižajo davčno osnovo zavezancem za dohodnino. Velja neko splošno prepričanje, da so vzdrževani družinski člani zgolj otroci. A to ne drži. Pod posebnimi pogoji so lahko vzdrževani družinski člani tudi otroci, ki so starejši od 18 let, otroci, ki potrebujejo posebno nego ter zakonci oz. zunajzakonski partnerji. Med vzdrževane družinske člane lahko spadajo tudi starši oz. posvojitelji zavezanca ali celo drugi člani kmetijskega gospodinjstva.

• Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec.
• Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18.
• Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona.
• Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje prejšnje alineje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26.
• Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku.
• Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena se otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.
• Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča.
• Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
• Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Kdo se šteje kot vzdrževani otrok

1. Vsak otrok do dopolnjenega 18.
2. Otrok do 26. nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana. Štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.
3. Otrok nad 26. nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana. Štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. na študij se je vpisal do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.
4. Otrok ne glede na starost, če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana.
5. nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji.

Za katere družinske člane lahko uveljavljate posebno olajšavo

• Lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja.
• Vnuk, če imate pravico do posebne olajšave od enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če skrbite zanj na podlagi sodbe sodišča, ter druga oseba, če skrbite zanj na podlagi sodbe sodišča.
• Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana , in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačujete zanj. Isto velja tudi za zunajzakonskega partnerja, s katerim živite najmanj eno leto v življenjski skupnosti.
• Starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
• Član gospodinjstva, ki sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (če je le-ta pretežni del Vašega dohodka), če ta nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Načini uveljavljanja olajšave in finančni učinki

Olajšavo za vzdrževane družinske člane lahko uveljavljate na dva načina - mesečno ali letno. Mesečno uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pomeni, da olajšavo uveljavljate pri vsakem mesečnem izplačilu plače. Delodajalcu sporočite,koliko in katere vzdrževane družinske člane imate, ta pa bo upošteval olajšavo pri obračunu plače vsak mesec. Mesečno uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane je praktično, saj vam omogoča, da mesečno plačujete nižje akontacije dohodnine.

Letno uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pa pomeni, da olajšavo uveljavljate šele ob informativnem izračunu dohodnine. Razlika med mesečnim in letnim uveljavljanjem olajšave je predvsem v načinu, kako in kdaj prejmete davčno ugodnost. Pri mesečnem uveljavljanju se olajšava upošteva sproti pri obračunu mesečne plače in akontacije dohodnine. Pri letnem uveljavljanju pa se olajšava za vzdrževane družinske člane upošteva šele pri informativnem izračunu dohodnine.

Če olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljate šele ob letni odmeri dohodnine (konec leta), boste v primeru preplačila dohodnine prejeli celotno vračilo zneska olajšave pri poračunu v naslednjem letu. To pomeni, da se vam bo ob zaključku davčnega leta izračunala razlika in morebitni preplačani davek vrnil v obliki enkratnega zneska, kar je lahko koristno, če želite večjo vsoto denarja naenkrat. Če pa olajšavo uveljavljate sproti (mesečno pri izplačilu plače), se vam bo vsak mesec zmanjšala osnova za izračun dohodnine, kar pomeni, da boste prejemali višjo neto plačo skozi vse leto. Ta možnost je koristna, če želite imeti več razpoložljivega denarja vsak mesec.

Odločitev, katera možnost je boljša, je odvisna od vsakega posameznika. Običajno se najbolj izplača, če olajšavo za otroka uveljavlja starš, ki ima večjo plačo. Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšav, se vsakemu prizna sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).

Praktičen primer delitve olajšave med starša

Če sta oba starša zaposlena, se lahko odločita, kdo bo olajšavo uveljavljal, ali pa si jo razdelita sorazmerno. V štiričlanski družini, kjer oba starša prejemata minimalno plačo, je obdavčljiva osnova po upoštevanju splošne olajšave že precej nizka. Če samo eden od staršev uveljavlja celotno olajšavo za oba otroka, bo presežek olajšave morda neizkoriščen, saj starš z minimalno plačo nima dovolj visokih prihodkov, da bi izkoristil celotno olajšavo. Če pa si starša olajšavo za oba otroka razdelita, vsak zmanjša svojo davčno osnovo, kar pomeni, da oba izkoristita celotno višino olajšave in posledično plačata manj dohodnine. Tako dobita nazaj več denarja ob letni poračunani dohodnini.

Roki in oddaja vlog (FURS)

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) obvešča zavezance za dohodnino, da lahko pri odmeri dohodnine za leto 2024 uveljavljajo posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Elektronsko prek sistema eDavki: Oddaja vloge bo mogoča od 15. januarja do 20. februarja 2025. S papirno vlogo: Zavezanci lahko vlogo oddajo na obrazcu Doh-08 na pristojni finančni urad do 5.

Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine (v nadaljevanju: vloga). Le to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS), kjer je na voljo pred izpolnjena vloga, s podatki iz zavezančeve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoče vložiti tudi elektronsko preko sistema eDavki.

Vlogo lahko oddate tudi preko sistema eDavki, ali mobilne aplikacije. V primeru oddaje vloge preko eDavkov je rok za oddajo vloge 20. 2. Tega roka ne smete zamuditi, saj drugače ta olajšava pri sestavi informativnega izračuna ne bo upoštevana. Če ta rok zamudite, morate počakati na informativni izračun dohodnine, ter nato zoper ta izračun podati ugovor (Ugovor zoper informativni izračun dohodnine).

Če zavezanec olajšave ne uveljavlja niti na mesečni niti na letni ravni, bo prejel informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ne bo upoštevana. Zaradi tega bo imel v svojem IID večje doplačilo oz. manjše vračilo dohodnine, kot sicer. Če bo posebno olajšavo želel uveljavljati, bo moral podati ugovor zoper IID.

Uveljavljanje pri delodajalcu in letni ravni

Če se zavezanec odloči, da bo VDČ uveljavljal med letom pri izračunu akontacije dohodnine, mora svojemu delodajalcu dostaviti izpolnjen obrazec, ki se imenuje »Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine«. Zavezanec, ki med letom ni uveljavil olajšave mora najpozneje do 5. februarja vložiti vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. To lahko vloži preko mobilne aplikacije eDavki ali preko sistema eDavki.

Tudi letos morate vsi, ki niste vzdrževanih družinskih članov uveljavljali pri svoji dohodnini čez leto, oddati vlogo za upoštevanje vzdrževanih družinskih članov. Kdo odda vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov? zavezanci, ki ste olajšavo med letom uveljavljali, ampak želite te podatke spremeniti.

Posebna pravila in vprašanja

Delitev olajšave med staršema in spori

Če otrok izpolnjuje pogoje za uveljavljanje olajšave za VDČ, ga lahko uveljavlja eden izmed staršev ali pa oba. V slednjem primeru predlagamo, da si starša čas uveljavljanja razdelita tako, da njuna vsota ne preseže 12 (različnih) mesecev (npr. Če se partnerja ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu partnerju polovica olajšave. Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.Pri tem si lahko pomagata tudi s testnim izračunom dohodnine.

Posebni primeri otrok

Kaj če je otrok prijavljen na drugem naslovu? Kako velja za otroka, ki se rodi sredi leta? V primeru, da se otrok rodi v sredini leta (denimo novembra), lahko starš uveljavlja posebno olajšavo vključno z mesecem, ko se je otrok rodil.

Porodniška (materinski dopust): pravice, vloge, roki

Materinski dopust traja 105 dni. Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov oz.

Očetovski dopust: trajanje, izraba, prenosljivost

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo.

Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.

Starševski dopust: trajanje, prenos in izraba

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.

Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Posebni primeri: posvojitev, rejništvo

Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.

Nadomestila in omejitve izplačil

Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oz.

Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Druge povezane pravice družin

Krajši delovni čas in posebne okoliščine

eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18.

Starševski dodatek in pomoč ob rojstvu

Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Družinski dodatki in posebne pomoči

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek (nega in varstvo)

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice. Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji.

Spremembe zakonodaje in ciljna skupina vlagateljev

S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023. Za informacije glede pravice do očetovskega dopusta za otroke rojene oz.

Uporabni napotki in pogosta vprašanja

Ne glede na to, ali se odločite za mesečno ali letno uveljavljanje, je pomembno, da olajšavo pravilno prijavite in sledite rokom za oddajo vloge. Z uveljavljanjem olajšave zmanjšate svojo davčno osnovo, kar pomeni nižjo dohodnino ali celo vračilo že plačane dohodnine. Na primer, če imate dva otroka, lahko olajšava znatno zniža vašo davčno obveznost.

Če bo posebno olajšavo želel uveljavljati bo moral podati ugovor na informativni izračun dohodnine. V ugovoru se olajšava še vedno lahko uveljavi. V tem primeru zavezanec morebitno vračilo dohodnine prejme pozneje, kot bi ga sicer.

Oddajanje obrazca VDČ preko eDavkov je v zadnjih letih poraslo iz 66.762 oddanih VDČ v letu 2018, na 160.525 VDČ v letu 2023 (za odmerno leto dohodnine 2022).

V družbi Nucleus Plus d.o.o. vam nudimo davčno svetovanje na področju davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane. Pomagamo vam optimizirati davčne obveznosti in izkoristiti vse razpoložljive olajšave, ki vam pripadajo. V kolikor imate kakšne dileme glede dohodnine ali pa bi rabili plačljivo svetovanje, se lahko obrnete na naše davčne svetovalce.

tags: #porodniska #in #olajsava #za #vzdrzevane #druzinske