Izraščanje šestice pri otrocih in gniloba zob: kaj starši morajo vedeti

V življenju vsak izmed nas dobi dva kompleta zob: mlečne zobke v otroštvu, pozneje pa stalni zobje. Izraščanje mlečnih zob in kasneje stalnih predstavlja pomembna prelomna obdobja v razvoju otroka, hkrati pa prinaša specifična tveganja, kot je zobna gniloba (karies). Poseben pomen ima zgodnje prepoznavanje in skrb za prvi stalni kočnik - tako imenovana »šestica« - ki pogosto izraste neopazno za starše in je izjemno nagnjena k kariesu.

Razvoj zob: od zametkov do prvega ugriza

Že v prvih tednih po spočetju se začnejo oblikovati temelji za otrokove zobe. Morda se sliši neverjetno, a zametki otrokovih mlečnih zobkov se začnejo tvoriti že v šestem tednu nosečnosti. Do četrtega meseca se že mineralizirajo, ob koncu nosečnosti pa se mineralizirajo tudi že stalni zobje.

Izraščanje mlečnih zob je izjemno pomembno obdobje otrokovega razvoja, saj mu zobje omogočijo razločen govor in žvečenje. Za prve zobke je treba primerno skrbeti, ker so odgovorni tudi za pravilen razvoj čeljusti in pripravljajo prostor za stalne zobe. Pri večini otrok mlečni zobje začnejo izraščati med četrtim mesecem in prvim letom starosti. Večinoma mlečni zobje izraščajo med četrtim mesecem in drugim letom starosti. Do tretjega rojstnega dneva naj bi večina otrok že imela 20 mlečnih zobkov.

Kdaj in kako rastejo mlečni zobje - tipičen potek

Običajno prvi mlečni zobje začnejo izraščati v starosti 6 mesecev oziroma do 12 mesecev. Proces izraščanja poteka tako, da najprej izrastejo spodnji srednji sekalci, nato pa postopoma sledijo ostali zobje. Na splošno velja, da ima do tretjega leta starosti večina otrok že vseh 20 mlečnih zob.

Znaki in simptomi izraščanja zob

• Povečano slinjenje: dojenčki začnejo proizvajati več sline, ko se jim začnejo prebijati prvi zobki.
• Grizenje: otrok lahko začne gristi igrače ali svoje roke zaradi občutka nelagodja v dlesni.
• Rdeče in otečene dlesni: del dlesni, kjer zobek prihaja na površje, je lahko rdeč in otečen.
• Razdražljivost in težave s spanjem: nelagodje lahko vpliva tudi na dojenčkove spalne navade.
• Odklanjanje hrane in občasna rahla povišana telesna temperatura (vendar visoka vročina ni tipičen simptom).

Kako lajšati bolečine pri izraščanju

Otroku lahko ponudite hladne grizalke, ki pomagajo ublažiti bolečino. Preden jih ponudite otroku, jih postavite v hladilnik, vendar pazite, da niso preveč mrzle ali zmrznjene. Tudi nežna masaža dlesni s čistim prstom lahko pomaga lajšati nelagodje. Nekaterim otrokom pomaga tudi grizenje tršega sadja ali zelenjave, ki prav tako poskrbi za nežno masažo dlesni. Zobozdravniki svetujejo, da se otrokom omogoči grizenje grizal, ki so nekoliko ohlajena v hladilniku.

Dojenčku lahko bolečino olajšate z izdelkom Gengigel Prvi zobki, ki olajša bolečino in otekanje dlesni ter pospeši celjenje dlesni ob izraščanju zob. Klinične študije kažejo, da nova formula izdelka Gengigel Prvi zobki hitreje in učinkoviteje lajša simptome ob izraščanju zob kot geli z lokalnim anestetikom.

Prehod na stalne zobe: mešana denticija in izrast prve šestice

Od tretjega leta pa vse do okoli šestega leta otroci uporabljajo mlečne zobke za grizenje, žvečenje in pravilen govor. Ker imajo mlečni zobje kratke korenine in niso močno zasidrani v kosti, se pod njimi več čas razvijajo njihovi nasledniki - stalni zobje. Med šestim in dvanajstim letom se zato pri večini otrok komplet zob popolnoma zamenja, razen osmic, ki izrastejo pozneje. Proces izraščanja stalnih zob se nadaljuje skozi otroštvo in včasih tudi v zgodnjo adolescenco, dokler ne izrastejo vsi stalni zobje.

Prvi stalni zobje običajno začnejo izraščati med petim in šestim letom. Prvi stalni zobi, kot so šestice (prvi stalni kočniki), izraščajo že okoli šestega leta, pogosto brez predhodne izgube mlečnih zob, zato je pomembno, da jih starši prepoznajo in jim namenijo posebno pozornost. Ti izraščajoči zobje tudi niso v funkciji grizenja takoj in imajo razbrazdano grizno ploskev, zato se na njih ujamejo ostanki hrane, posledično pa tudi več bakterij.

Zakaj je šestica še posebej tvegana za karies?

• Šestice izrastejo za mlečnimi peticami in so pogosto spregledane, saj niso v ospredju in jih je težje opaziti in očistiti.
• Ker so zadaj, jih otroci in starši pogosto slabše očistijo - zato nastajajo zobne obloge in večji stik bakterij s sklenino.
• Šestice imajo razbrazdano grizno ploskev, v katere se ujamejo ostanki hrane in kolonizirajo bakterije, ki proizvajajo kisline, ki napadajo sklenino.
• Zaradi tega so ti zobje med prvimi, ki lahko razvijejo karies in jih je smiselno zaščititi z zalivkami (sealanti), ko so v celoti izrasli.

Karies pri otrocih: potek in preventiva

Po podatkih Ameriške akademije za otroško zobozdravstvo so kariesne razjede zob ali zobna gniloba najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Nastanek zobnih oblog vodi do sproščanja kislin, ker se bakterije hranijo s škrobom in sladkorjem, kar odstranjuje minerale v zunanji zobni sklenini vašega otroka. Brez pravočasnega ukrepanja bodo kislina in bakterije prišle do notranjosti zoba (zobne pulpe), v kateri so krvne žile in živci, kar povzroči hude bolečine.

Hipomineralizacija je stanje, ki prizadene zunanjo plast (sklenino) otrokovih zob. Zaradi hipomineralizacije je zobna sklenina mehkejša in zato bolj nagnjena k zobni gnilobi in propadanju zob. Za hipomineralizirane zobe so značilne kredasto bele ali rumene lise ter povečana preobčutljivost.

Kako preprečiti karies in skrb za ustno higieno

1. Otroci naj si zobe čistijo vsaj dvakrat na dan - zjutraj po zajtrku in zvečer pred spanjem. Pri umivanju ne spreglejte šestic!
2. Pravilna tehnika čiščenja: uporabljajte mehko otroško zobno ščetko z majhno glavo, da dosežete zadnje zobe.
3. Za otroke nad šest let naj zobna pasta vsebuje 1450 ppm fluoridov; pri mlajših uporabljajte pasto primerno starosti (npr. Curasept Biosmalto Baby-Kids od 6. meseca).
4. Uvajajte tudi zobno nitko na igriv način in očistite jezik s posebnim strgalom za odstranjevanje oblog.
5. Omejite sladke napitke in nočno hranjenje s stekleničko, saj to povečuje tveganje za karies.
6. Redni obiski pri zobozdravniku že od prvega rojstnega dne ali prej, če zobje hitreje izraščajo.
7. Ko so prvi stalni kočniki popolnoma izrasli, razmislite o zaščiti griznih ploskev z zobnimi zalivkami.

Kdaj obiskati zobozdravnika in pomen zgodnje preventive

Namen prvega obiska pri zobozdravniku je predvsem informiranje staršev o pravilni skrbi za ustno higieno. Priporočljivo je, da otroka odpeljete k zobozdravniku okrog njegovega prvega rojstnega dne oziroma prej, če mu izraste že več mlečnih zob, lahko že pri starosti 6 mesecev. Zobozdravnik bo na pregledu pregledal otrokove mlečne zobe in ocenil ali gre za njihovo pravilno rast ter opazil in starše opozoril na škodljive otrokove navade.

Prijazen prvi stik z zobozdravniško ambulanto bo otroku pomagal, da bo v prihodnosti brez strahu obiskoval zobozdravnika. Obiski v obdobju mešanega zobovja so še posebej pomembni, saj zobozdravnik spremlja izrast stalnih zob in lahko pravočasno ukrepa - tudi z ortopanskim slikanjem, če obstaja sum odsotnosti zametkov stalnih zob ali nepravilnosti v ležišču zob.

Težave pri izraščanju stalnih zob in kako jih rešiti

Mlečni zobki se začnejo majati med petim in sedmim letom ter izpadejo do desetega leta. Ko izpade mlečni zob, potrebuje stalni zob skoraj tri mesece, da ga nadomesti. Pri izraščanju stalnih zob so možne nekatere težave:

• Zapoznelo izraščanje: v primeru, da zob ne izraste, zobozdravnik naredi rentgensko sliko in oceni položaj; redko gre za nepravilno lego ali nadštevilni zob.
• Mlečni zob noče izpasti: ne uporabljajte sile; otrok naj ugrizne v kaj trdega; če je bolečina močna, obiščite zobozdravnika.
• Pozno izraščanje: pogosto posledica pomanjkanja prostora ali sistemskih vzrokov (npr. bolezni ščitnice, Downov sindrom).
• Neizrasli zobje (hipodontija): priporočljivo rentgensko slikanje; ortodont lahko odloči o nadaljnjih ukrepih.
• Odebeljena dlesen, oteklina na sluznici: včasih je potreben manjši zobozdravniški poseg ali prediranje sluznične oteklina, da zob pride na površje.

Modrostni zobje in dolgotrajne spremembe

Modrostni zobje so kočniki (osmice), ki izrastejo najkasneje in se lahko pojavijo šele v pozni adolescenci ali odraslosti. Pogosto povzročajo težave zaradi pomanjkanja prostora in slabše higiene, kar vodi v povečano tveganje za karies ali vnetje - zato so včasih primerni za ekstrakcijo. Če je modrostni zob kakovosten in ne povzroča težav, se ekstrakcije ne izvaja.

Ali popraviti mlečne zobe? Zakaj je skrb pomembna

Karies in druge zobne bolezni napadejo tudi prve zobe, zato je pomembno, da mlečni zobje ostajajo zdravi. Kljub temu da so mlečni zobje le začasni, njihova prezgodnja izguba ali nezdravljeni karies lahko povzroči ortodontske težave, nepravilnosti v rasti čeljusti in težave pri izraščanju stalnih zob. V primeru poškodb ali kariesa je zato smiselno popraviti ali zdraviti mlečne zobe.

Praktični nasveti za starše

• Otroka pripravite na obisk zobozdravnika na pozitiven in razumljiv način; ne obljubljajte, da ne bo bolelo.
• Vzpostavite rutino ustne higiene že zgodaj: umivanje zob dvakrat dnevno, uporaba primernih past in ščetk ter uvajanje nitkanja na igriv način.
• Poskrbite za uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave ter omejite prigrizke med obroki.
• Bodite pozorni na prve stalne kočnike (šestice) - čistite jih natančno in jih pokažite zobozdravniku za oceno možnosti zaščite.
• Redni preventivni obiski pri otroškem zobozdravniku ali pedontologu so ključni za spremljanje razvoja zobovja in zgodnje ukrepanje.

Izraščanje mlečnih in stalnih zob je naraven, a pogosto tudi zahtevno proces, ki zahteva skrb staršev, pravočasno preventivo in sodelovanje z zobozdravnikom. Le tako lahko zagotovimo, da bodo mlečni zobje pravilno vodili stalne zobe in da bodo ti trajno zdravi.

tags: #izrascanje #zob #sestica #gniloba