Otrok v predšolskem obdobju razvije posamezne sposobnosti in spretnosti, ki mu omogočajo razumevanje sistema pisave in odprejo vrata v lastno pismenost. Opismenjevanje je nepretrgan (kontinuiran) proces, ki se začne veliko pred spoznavanjem črk in učenjem branja in pisanja. Da bi bili predšolski otroci ustrezno pripravljeni na šolo, potrebujejo trdne temelje zgodnje pismenosti, ki jim omogočajo, da pri kasnejšem učenju branja in pisanja nimajo večjih težav, prav tako pa jim lahko omogočajo doseganje boljših učnih uspehov, kar potrjujejo številne raziskave.
Kaj je fonološko zavedanje in zakaj je pomembno?
Fonološko zavedanje je sposobnost prepoznavanja in manipulacije zvokov v besedah. Fonološko zavedanje je jezikovna veščina zavedanja in uporabe glasov v besedi (glasovna struktura besede). Otroku omogoča razumevanje strukture govorjenega jezika, ki je sestavljen iz posameznih besed, te pa iz zlogov in glasov. Fonološko zavedanje pomaga pri prepoznavanju osnovnih enot jezika in njihovem razumevanju. Pripravlja otroke na osnovne koncepte branja, kot so povezovanje besed in zvokov, ter prepoznavanje vzorcev v jeziku.
Najboljši napovednik otrokovega kasnejšega napredka pri v procesu opismenjevanja je njegovo fonološko zavedanje. Otroci z dobro razvitim fonološkim zavedanjem so v branju in pisanju veliko bolj uspešni v primerjavi z vrstniki, ki imajo slabše razvito fonološko zavedanje.
Stopnje razvoja fonološkega zavedanja
- Ločevanje besed na posamezne zloge: otrok prepozna, da ima beseda "mačka" dva zloga: "ma-čka".
- Razumevanje in prepoznavanje rim v besedah: otrok opazi, da se besedi "mama" in "rama" rimata.
- Razčlenjevanje besed na posamezne glasove ali foneme: v besedi "koš" otrok prepozna tri foneme: /k/, /o/ in /š/.
- Manipulacija z glasovi v besedah: izpuščanje, dodajanje ali menjavanje glasov (npr. besedo "maj" spremeniti v "čaj").
- Razumevanje zaporedja zvokov: otrok se nauči, da so besede sestavljene iz zaporedja glasov in da sprememba zaporedja spremeni pomen.
Fonemsko zavedanje kot specifičen del
Fonemsko zavedanje je specifičen del fonološkega zavedanja, osredotočen na najmanjše enote zvoka v jeziku - foneme. Fonemsko zavedanje je ključnega pomena za natančne bralne veščine, saj otrokom omogoča razumevanje, kako posamezni zvoki vplivajo na tvorbo besed. Obe zavedanji sta pomembni za učenje branja in pisanja.
Dejavnosti in igre za spodbujanje fonološkega zavedanja v vsakdanjem življenju
Za spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja pri otroku ni potrebno poseči po posebnih didaktičnih pripomočkih ali se lotiti izdelave materiala. Starši in vzgojitelji lahko igre in dejavnosti prilagodimo otrokovemu razvoju in spodbujamo razvoj fonološkega zavedanja v vsakdanjem življenju.
Ko smo z otrokom v trgovini, ko pripravljamo hrano, se z njim peljemo z avtom, ga oblačimo in se z njim igramo, ga lahko večkrat opozorimo na tisk, ki nas obdaja. "Poglej! Tam piše AVTO! Ana, si vedela, da se tvoje ime začne na isto črko kot beseda »avto«? Na A!" Ali pa: "Uau! Kako krasno majico imaš! Ali veš, kaj piše na njej? Dajva, preberiva skupaj! P-U-J-S-A P-E-P-A! Poglej, obe besedi se začneta na črko P in končata na črko A!"
Medtem ko berete, ves čas s prstom sledite besedilu od leve proti desni v tempu branja. Na sprehodu se lahko igrate igrico in iščete različne črke na napisih, ki vas obdajajo: »O, poglej! Na reklamnem panoju vidim tri črke A. Ali jih vidiš tudi ti? Ali v imenu te ulice najdeš še kakšen A?« Iščete lahko tudi predmete, ki se začnejo na določen glas: "Zmaga tisti, ki najde več predmetov, ki se začnejo na glas P! Pločnik! Povodec! Ali tudi ti vidiš kaj, kar se začne na glas P?"
V vsaki situaciji lahko najdete priložnosti za besedno igro. Med skupnimi aktivnostmi lahko zlogujete besede, o katerih se pogovarjate. Najprej otrokovo ime, potem imena družinskih članov, ki so mu blizu, imena igrač itd. Zloge lahko preštevate, se sprašujete, kateri je prvi in zadnji in iščete besede, ki se začnejo na isti zlog.
- igranje z rimami (npr. "Ali se besedi »taca« in »raca« rimata? Kaj pa »hiška« in »miška«?");
- preštevanje besed v stavku, zlogov v besedi in glasov v besedi (npr. "Koliko zlogov ima beseda »kokoš«?");
- razčlenjevanje in združevanje zlogov, kasneje glasov (npr. "Katere zloge slišiš v besedi »hiša«?");
- izbris in dodajanje zlogov, kasneje glasov (npr. "Kaj se zgodi, če besedi »kapa« odstranimo zlog /ka/?");
- spreminjanje zlogov in glasov (npr. "Kaj se zgodi, če besedi »muca« zlog /ca/ zamenjamo z zlogom /la/?").
Ob branju knjig je zelo pomembno, da prebirate tiste, ki so otrokom všeč in ki jih po možnosti izberejo sami. Takrat bo motivacija za sodelovanje pri branju toliko večja. Branje otrokom je ena najpogosteje uporabljanih oblik seznanjanja otroka s tiskanim gradivom in pismenostjo. Pogovor o prebranem naj bi bil sestavni del bralne dejavnosti, otrok naj ne bi samo poslušal.
Vaje in konkretni primeri nalog
- Iskanje rim (npr. poiskati, kaj se rima na besedo mačka, tj. tačka).
- Ugotavljanje dolžine besed z zlogovanjem (npr. prešteti število zlogov v besedi vrt, tj. en zlog).
- Prepoznavo prvega, zadnjega in vmesnega zloga v besedah (npr. navesti prvi zlog v besedi kokoš, tj. ko).
- Prepoznavo prvega, zadnjega in vmesnega glasu v besedah (npr. prepoznati prvi glas v besedi avto, tj. a).
- Preštevanje glasov v besedi (npr. prešteti število glasov v besedi muca, tj. m-u-c-a, štirje glasovi).
- Slušno razlikovanje minimalnih parov z uporabo slikovnega materiala (kombinacije, ki jih otrok zamenjuje: K-T, G-D, K-G, B-P, D-T, S-Z-C vs. Š-Ž-Č itd.).
Praktični nasveti za starše in vzgojitelje
- Med oblačenjem ali zlaganjem perila komentirajte napise na različnih oblačilih in izpostavite katero od napisanih črk ter jo poimenujte (na primer: »MMMojster MMMiha. To je M!«).
- Med vožnjo z avtomobilom zabavno naročite otroku, da poišče nekaj, kar se začne na posamezni glas.
- Pri nakupih otroka vključite v nakupovanje: zapišite besede živil in mu pokažite besedo na spisku ter besedo na označbi izdelka.
- Med kopanjem poiščite embalažo otroškega mila in poglejte, če se na napisu nahaja katera od črk njegovega imena ali imen družinskih članov.
- Pri poučevanju se osredotočite na dejavnosti, ki jih ima otrok rad, da spodbudite vztrajnost in koncentracijo.
Fonološke motnje in prepoznavanje tveganj
Kadar otrok posamezne glasove samostojno pravilno izreče, vendar jih znotraj besed in daljših izjav, zaradi težav v jezikovnem procesiranju oziroma slabše razvitega fonološkega zavedanja, uporablja napačno, govorimo o fonološki motnji. Fonološka motnja je jezikovna motnja, ki vpliva na sposobnost zavedanja glasov znotraj besed. V govoru se lahko pojavljajo konsistentne ali nekonsistentne napake, kar pomeni, da so napake v govoru lahko ves čas enake ali pa se spreminjajo. Otrok ima kasneje lahko težave tudi pri branju in pisanju.
Fonološke napake, ki se pojavljajo pri otroku staremu 4 leta in več, so pravzaprav fonološki procesi, ki so v tipičnem govorno-jezikovnem razvoju sicer pri mlajšem otroku lahko običajno prisotni, vendar morajo po 3. letu postopno izzveneti. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je interdentalni ali medzobni sigmatizem (»sesljanje«), kjer otrok sičnike in šumnike izgovarja z jezikom med zobmi.
Vzroki za nepravilno izgovorjavo so lahko različni: stalno neprehoden nos, zelo intenzivna ali predolga uporaba dude in/ali stekleničke, sesanje prsta, nepravilni griz, težave zaradi centralne ali govorne hipotonije idr. Dlje kot otrok določene glasove izgovarja napačno, večja je verjetnost, da bo napako avtomatiziral in zato tudi težje odpravil. Priporočljivo je, da se ob interdentalni izreki po nasvet in pomoč k logopedu obrnemo že po 3. letu.
Diagnostika in podpora pri učnih težavah
Učne težave predstavljajo enega najpomembnejših izzivov v otroštvu, ki lahko bistveno vplivajo na otrokov šolski uspeh, samozavest in splošno psihično počutje. Razumevanje teh težav zahteva vpogled v razvojne procese, ki se začnejo že v predšolskem obdobju, še posebej pa v razvoj fonološkega zavedanja, ki je ključni temelj za uspešno opismenjevanje. Neupoštevanje teh zgodnjih znakov lahko vodi do dolgotrajnih posledic.
Učne težave delimo na splošne in specifične. Splošne učne težave so pogosto povezane z različnimi razvojnimi in okoljskimi dejavniki. Pri razlagi splošnih učnih težav je pomembno razlikovati med samimi učnimi težavami in intelektualnimi primanjkljaji. Specifične učne težave so nevrobiološko pogojene in se kažejo kot izrazite težave na področju osnovnih akademskih spretnosti, pri otroku, ki kljub povprečni ali nadpovprečni inteligentnosti težko osvoji bralne, pisne ali matematične veščine.
Disleksija se kaže kot težave pri prepoznavanju črk, sestavljanju zlogov in razumevanju prebranega. Diskalkulija se kaže v težavah pri razumevanju števil in računskih postopkov. Neverbalne učne težave (NVD) se nanašajo predvsem na razumevanje neverbalnih informacij. ADHD pogosto povezujejo z učnimi težavami zaradi vpliva na pozornost in vztrajnost.
V Sloveniji poteka prepoznavanje specifičnih učnih težav v več korakih - od opažanja težav v razredu, pogovorov med starši in učitelji, vključevanja svetovalne službe, do diagnostičnega pregleda pri logopedu ali specialnem pedagogu. Pomembno: Specifične učne težave se lahko diagnosticirajo šele po zaključku formalnega poučevanja osnovnih veščin (pisanje, branje, pravopis, računanje). Praviloma jih ne prepoznavamo pred 3. razredom osnovne šole.
Če težave kljub šolski pomoči vztrajajo, se starše napoti v zunanjo strokovno institucijo. Diagnostični pregled opravijo logoped ali specialni in rehabilitacijski pedagog in psiholog. Ko so težave uradno prepoznane, šola pripravi t. i. Izvirni delovni projekt pomoči (IDPP). To pomeni, da otrok prejema dodatno pomoč v okviru dopolnilnega pouka ter individualnih ali skupinskih srečanj. Če so potrjeni težji primanjkljaji, starši skupaj s šolo in strokovnjaki vložijo vlogo na Zavod RS za šolstvo. Ko je odločba izdana, šola pripravi individualiziran program pomoči (IP).
Vloga strokovnjakov in pravočasna podpora
Psiholog ima osrednjo vlogo pri prepoznavanju in ocenjevanju učnih težav. Pravočasna podpora ima lahko odločilno vlogo. Učne težave so kompleksen pojav, ki zahteva razumevanje, strokovnost in sodelovanje vseh vpletenih - staršev, učiteljev in strokovnjakov. Pomembno je vedeti, da otrok z učnimi težavami ni len ali nezainteresiran. Potrebuje ciljno usmerjeno podporo, ki temelji na njegovih zmožnostih.
Primer iz prakse
Miha sem spoznala v tretjem razredu, ko se je njegova uspešnost v šoli poslabšala predvsem zaradi bralnih težav. Njegovo glasno branje še vedno ni bilo tekoče, je pa dobro razumel, kar je prebral. Pri branju je delal tudi precej napak. Kazal je predvsem odpor do samostojnega branja. Skoraj vsako branje se je začenjalo z jokom. Najbolj uspešen je bil pri matematiki. Pri spoznavanju narave in družbe je bil uspešen pri ustnem spraševanju, pri pisnih preizkusih pa se je slabše odrezal. Težko se je zbral, delal veliko napak in skoraj vedno mu je zmanjkalo časa, da bi dokončal vse naloge.
V predšolskem obdobju se je staršem zdel zelo bister, saj je rad poslušal krajše zgodbe, bil radoveden in nikoli pri miru. Tudi pri televiziji ni zdržal dolgo časa. Za črke ni kazal posebnega veselja, zato ga z učenjem branja niso silili. Pred šolo je znal napisati le svoje ime. Starši in vzgojitelji bi v predšolskem obdobju lahko težave precej omilili, če bi fanta usmerjali k takšnim dejavnostim, ki zahtevajo vztrajnost in dobro koncentracijo ter razvijanje ročnih spretnosti.
Raziskave in empirija
Raziskave potrjujejo, da lahko z zgodnjim aktivnim spodbujanjem prepoznavanja glasov pomagamo otroku, da kasneje lažje osvoji branje. Longitudinalne študije so pokazale, da se razvoj fonološkega zavedanja pri otrocih začne že v zgodnjem otroštvu in se postopoma razvija skozi čas. Druga študija o vplivu učenja branja na razvoj fonološkega zavedanja je prinesla spoznanja o tem, da ima sistematično učenje branja pozitiven vpliv na razvoj fonološkega zavedanja.
Priporočila za prakso
- Vključujte glasovne igre v vsakodnevne aktivnosti: iskanje črk na embalaži, igre rim in zlogov, ploskanje za vsako besedo v povedi.
- Berite otrokom knjige, ki so jim všeč, in se z njimi pogovarjajte o vsebini - preverjajte razumevanje in vključujte pogovor o dogodkih, vzrokih in posledicah.
- Če opazite, da otrok dlje časa napačno izgovarja določene glasove ali ima težave pri poslušanju in ločevanju glasov, poiščite nasvet logopeda.
- V primeru vztrajajočih učnih težav sodelujte s šolo in svetovalno službo; pravočasna diagnostika in prilagojena pomoč zmanjšata nadaljnje posledice.
- Pripravite dejavnosti, ki so prilagojene otrokovemu zanimanju in stopnji razvoja ter jih izvajajte redno in igrivo.
Viri in literatura
Lowry, L. (2014). Getting ready to read. Dolinar, M., Kavšek Vrhovec, P. (2019). Priročnik k slikovnim karticam VEM-POVEM. Furnes, B., Samuelsson, S. (2011). Phonological awareness and rapid automatized naming predicting early development in reading and spelling. Blachman, B. A. (2013). Phonological awareness: Implications for prereading and early reading instruction. Knaflič, L. (2003). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. Jelenc, D. (1997). Pomen fonološkega zavedanja za začetno branje in pisanje otrok s posebnimi potrebami. Ter različne magistrske in diplomske naloge ter strokovni priročniki na področju fonološkega zavedanja in predšolske pismenosti.