Kdaj se dojenček začne obračati: podroben vodič za starše

Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.

Zakaj je obračanje pomemben mejnik

Obračanje je eden od prvih večjih gibalnih mejnikov pri dojenčkih. To je ne le izraz njegove naraščajoče moči in koordinacije, temveč tudi napoved drugih veščin, kot so plazenje ali sedenje. Obračanje je osnova za plazenje, sedenje in hojo. Ko se dojenček nauči nadzorovati glavo, se pred sedenjem nauči še, kako se obračati.

Tipično časovno zaporedje obračanja

Vsak dojenček se razvija s svojim tempom, vendar lahko pričakujemo naslednje okvirne mejnike:

• Prvih 6 tednov: dojenček veliko spi in veliko je. Roke in noge ima bolj kot ne pokrčene ter dlani malokdaj odpre. Glavo bi moral obračati na obe strani.
• 6. teden do 3. meseca: dojenček se uči dvigovati glavo na trebuščku, odpirati dlani in raztegovati okončine. Na trebuščku bi moral obračati glavo na vse strani. Pri šestih tednih je vidna orientacija dobra in dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu.
• 3. mesec: glavico že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno; prisotno je drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje.
• 3.-5. mesec: mnogi dojenčki se iz trebuha na hrbet obrnejo med tretjim in petim mesecem življenja.
• 5.-7. mesec: obračanje s hrbta na trebuh je zahtevnejše in običajno pride nekoliko kasneje - večina otrok to osvoji med petim in sedmim mesecem.
• Okoli 7. meseca: pojavlja se guncanje na vseh štirih, nekateri se trudijo kobacati; nekateri dojenčki začnejo mobilnost s kotaljenjem ali alternativnim plazenjem.
• Okoli 9. meseca: večina dojenčkov že kobaca, kmalu zatem se postavijo v prvi sedeči ali stoječi položaj.

Kaj se dogaja v posameznih mesecih (gibalni razvoj)

Prvi mesec

V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.

Drugi mesec

V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.

Tretji mesec

V tretjem mesecu glavico že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.

Četrti in peti mesec

Proti koncu četrtega meseca je otrok dovolj stabilen na trebuhu, da se lahko v tem položaju igra. Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. V petem mesecu je dvig medenice v hrbtnem položaju še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.

Šesti in sedmi mesec

Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe.

Kako prepoznati, ali je obračanje poteka normalno

• Obračanje brez loka in na obe strani: od 3. do 6. meseca se dojenček začenja obračati na bok in postopoma se obrne tudi s hrbta na trebušček. Pomembno je, da je obračanje brez loka ter da je izvedeno na obe strani.
• Napredovanje gibalnih vzorcev: dojenček najprej usvoji nadzor glave, nato ramena, okončine, dlani in prste, nazadnje pa hrbet s hrbtenico. Z zorenjem zaznavnih in gibalnih sistemov se spremeni način in kakovost gibanja.
• Prva obrata pogosto presenetita starše: ni redkost, da se nekateri dojenčki prvič prevrnejo "po nesreči", na primer pri poskusu obrniti glavo za zvokom ali igračko.

Ko skrb vzbudi zamik v obračanju - kdaj poiskati pomoč

Čeprav se nekateri dojenčki začnejo obračati kasneje, je pomembno spremljati razvoj v celoti. Če opažate, da dojenček pri 6 mesecih še ne kaže nobenega poskusa obračanja s hrbta na trebuh ali ne obrača glave na obe strani že zgodaj, se posvetujte s specialistom. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu. Starši bi morali imeti v mislih, da je dovolj časa, preživetega na trebuščku čez dan. Če dojenček kljub pogostim poskusom in ustreznim pogojem ne obrača ali če so gibi zelo asimetrični, je smiselno poiskati mnenje pediatra ali razvojne ambulante.

Praktični nasveti in vaje za spodbujanje obračanja

• Redno veliko "tummy time" na trdi, ravni podlagi - najbolje na tleh in na podlogi za vadbo ali penastih prestavicah.
• Spodbujajte ga z igračkami ali lastno prisotnostjo: premikajte igračo rahlo izven dosega, da ga motivirate k zasuku ali dosegu.
• Postopno povečujte zahtevnost: najprej ponudite igračo, ki jo lahko doseže z minimalnim dvigom roke, nato postopoma povzdignite igračo, da se bo moral opreti na eno podlaket in uravnavati ravnotežje.
• Omogočite svobodno gibanje: izogibajte se dolgotrajnemu nošenju v nosilkah ali ležalnikih, kjer so noge in roke utesnjene.
• Pomoč pri začetnih obratih: če otrok ob prvih poskusih obtiči z ročico pod trbuhom, mu lahko nežno pomagate iztrgati roko - to se običajno nauči tudi sam, običajno med 5. in 6. mesecem.
• Vadite vsakodnevno: vztrajnost pri vadbi, večkrat po nekaj obratov v obe smeri, je učinkovita.
• Zagotovite varnost: podlago položite na tla, odstranite nevarne predmete in ne uporabljajte mehkih debelih blazin, kjer bi se otrok lahko "utopil" ali mu bila omejena gibljivost glave.

Pogosti starševski strahovi in nasveti

Eden izmed pogostih strahov staršev je, da bi otrok padel s postelje, zato ga nenehno držijo ob sebi. Vendar stalno nošenje v naročju ne spodbuja otrokove aktivnosti, prav tako ne ležanje na hrbtu v nosilki ali vozičku. Bivanje v omejenem prostoru in hkrati hitra telesna rast lahko pri dojenčku ustvarita občutek, da se ne more svobodno gibati, tudi ko leži na postelji. To se začne kazati po tretjem mesecu, ko otrok postopoma začne nadzorovati svoje telo.

Kaj pričakovati naprej: povezanost obračanja z drugimi veščinami

Po obračanju sledi vrsta novih motoričnih sposobnosti: sedenje ob opori, plazenje, vstajanje ob opori in hoja. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje, ki zahteva zrelost živčno-mišičnih struktur. Večina zdravih otrok začne hoditi med 9. in 18. mesecem, vendar hoja dozori šele pri približno 3 letih. Pomembno je, da pri oceni razvoja ne gledamo le, kdaj otrok zmore neko dejavnost, ampak tudi kako to izvede.

Kako ravnati in kaj pričakovati od strokovne pomoči

Pri oceni otrokovega razvoja se ne zanašamo le na gibalne mejnike, pač pa upoštevamo otrokovo razvojno celoto in pogosto povprašamo strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto. Če ste že imeli ob šestmesečnem pregledu pomisleke, pokažite napredek pri pediatru na naslednjih pregledih.

Zaupanje v naravni razvoj

Ena najbolj znanih pediatrinj, dr. Emmi Pikler, je poudarjala: "Razvoj otroka ni tekma." Zaupanje v naravni razvoj, podpora gibanju in opazovanje lastnega otroka lahko staršem pomagajo razumeti, kaj prav njihov dojenček potrebuje. Čeprav se lahko zdi, da se vsi dojenčki razvijajo podobno, ima prav vsak otrok svoj lasten tempo. Starši naj zagotovijo varno, spodbudno okolje in potrpežljivo spremljanje napredka.

Tabela: povzetek ključnih mejnikov obračanja

Ko spremljate razvoj svojega otroka, imejte v mislih: vsak korak je pomemben, a tempo je individualen. Če ste zaskrbljeni, se posvetujte s pediatrom ali razvojnim strokovnjakom - vaš instinkt starša je dragocen vodnik.

tags: #kdaj #se #dojencek #obrne