Nenormalni POROD je vsak porod, ki: - ne poteka po naravni (vaginalni) poti - traja dolgo - povzroča materi ali otroku večje ali trajne psihične in/ali telesne posledice - ki je za mater in očeta izrazito neprijetna izkušnja. (Pajntar, 1994) Obstaja še veliko število drugih definicij, npr. po ODriscollu in Meagherju je porod normalen, če se otrok rodi v 12 urah, po naravni poti, z lastnimi silami matere, ki pri porodu ne doživi slabih izkušenj.
Glavni neposredni vzroki in tveganja za nenormalni porod
Glede na definicijo so vzroki za nenormalni porod predvsem tisti, ki podaljšujejo porod, tisti, ki povzročajo fizične poškodbe matere in ploda, tisti, ki zaradi hipoksije ogrožajo plod in tisti, ki slabšajo ali ogrožajo materino psihično zdravje. Neposredni vzroki vključujejo anatomske nepravilnosti mehkih in koščenih delov porodne poti, neučinkovito krčenje telesa maternice, nezadostno dilatacijo cerviksa, nesorazmerje med velikostjo ploda in porodno potjo, nepravilno lego plod, insuficienco posteljice, motnje pretoka krvi v popkovnicah in infekcije ter stresno okolje porodnišnic.
- Tveganja, kjer pogosto prihaja do nenormalnega poroda: nepravilen potek poroda (dystocia), medenična vstava ali vstav, mnogoplodna nosečnost, nepravilna lega posteljice, prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice, prezgodnji porod, fizična in psihična izčrpanost porodnice.
Anatomija medeničnega kanala in distokije
ANATOMSKE NEPRAVILNOSTI MEDENICE vključujejo vulvo, vagino, cerviks in uterusa. Med pogostimi vzroki so delna atrezija vaginalne poti, anularne ali transverzne septa, atrezija cerviksa ali brazgotine po predhodnih posegih. Distokija pri porodu se lahko odkrije pri preozkem medeničnem vhodu, srednjem delu ali izhodu; frakture medenice ter distoke mio mišičnih in kostnih struktur lahko ovirajo ali podaljšajo porod. Za plod so nevarni prolaps popkovnice ali vodilno plodovo del, ki si morate zapomniti kot pogost vzrok zapletov.
Preozek medenični vhod
Preozek vhod povzroči pogostejše vstavne težave in možne poškodbe ploda; pri sumu se meri fetalni biparietalni premer in obseg glave z ultrazvokom. Spremembe poroda lahko zahtevajo carski rez.
Preozek srednji in izhodni del medenične votline
Za srednji del se ocenjujejo razdalje in oblika; pri izhodu je pomemben intertuberozni premer manj kot 8 cm, kar pogosteje vodi v težave pri vodilnem plodovem delu. Ob prepoznavi teh stanj se pogosto posega po carskem rezu ali pomožnih tehnikah (kleščni porod ali vakuum).
Distokija je predolg porod ali počasno napredovanje s tveganjem hipoksije ploda ter poškodb materinega zdravja. Osnovni vzroki vključujejo nezadostne kontrakcije (uterine disfunkcije), rezistenco cerviksa in kefalopelvina disproporco (KPD). Latentna faza in aktivna faza sta razčlenjeni, kjer so kontrakcije lahko prekratke ali prešibke (hipotonična UD) ali pretirano močne/nenaklopljene (hipertonična UD).
- Hipotonična uterina disfunkcija - kontrakcije manjše jakosti ali pogostosti; potrebna je amniotomija ali oksitocin, po potrebi carski rez.
- Hipertonična disfunkcija - nenormalni tonus, boleči popadki in nerazmerje kontrakcij; zdravljenje vključuje okrepitve ali prekinitev poroda ter zmanjšanje tonusa.
- Povezani dejavniki: ozke medenice, nepravilne lege ploda ter prekomerna raztegljivost maternice.
Primeri obravnave vključujejo oksitocin v infuzijski raztopini, nadzor plodovega utripa, amniotomijo, hidracija in psihološka podpora. V primeru neustreznega napredovanja se pogosto razmislja o carskem rezu, oziroma o hidraciji in podpornih ukrepih.
Tabela 2 podaja tri tipe nenormalne dilatacije cerviksa: podaljšana latentna faza, podaljšana aktivna faza, sekundarni zastoj poroda. Kefalopelvina disproporca nastane, kadar je glavica prevelika ali medenična preozka, kar omogoča ali onemogoča normalen potek poroda. Makrosomija, indukcija in večplodnost pomenijo dodatna tveganja, ki vodijo do preventivnih ukrepov ali kirurškega zaključka poroda.
Pri polni dilataciji poskus potiskanja navzdol je pogost, vendar analgezija ali epiduralna anestezija lahko zmanjša potrebo po potiskanju ali znižajo moč kontrakcije. Obravnava vključuje pravilno odločitev med kleščnim porodom ali carskim rezom, kadar je to nujno ali razumno.
Najpogostejše nepravilnosti vključujejo transverse ali druge nenaravne lege ploda; vzroki so raztegnjenost trebšne stene, mnogorodnost ali tumorski procesi. Posledice vključujejo tok poroda, izpad popkovnice ali poškodbe maternice; večkrat se konča s carskim rezom.
Običajno naročena potrpežljivost in pomoč porodničarjev sta ključna. Prevodna analgezija lahko zmanjša potrebo po potiskanju, vendar hkrati vpliva na dinamiko dela. Ob pravilni podpori je vaginalni porod večinoma varen in učinkovit, vendar obstajajo primeri, ko je nujno izvesti carski rez.
Vrste zapletov po carskem rezu vključujejo večjo krvavitveno tveganje, poškodbe bližnjih organov ter možnosti za okužbo. Po vaginalnem porodu so zapleti redkejši, vendar vključujejo poškodbe presredka, inkontinenco ali prolaps medeničnih organov. Dlje okrevanje po carskem rezu zahteva postopke pooperativne fizioterapije in dojenja ter postopno vračanje v normalno aktivnost.
Elektivni carski rez se načrtuje običajno med 39. in 40. tednom nosečnosti, kadar obstajajo medicinske indikacije ali nenadne zaplete med porodom. Nujni carski rez izvedemo takoj, ko nastanejo indikacije, kot so: nepravilna lega ali vstava ploda, zastoj poroda, nevarnost za plod ali mater, prolaps popkovnice, ali posteljna krvavitev. V mnogih primerih se odločitev zavzame na interdisciplinarnem nivoju z upoštevanjem želja nosečnice, vendar delo poteka v skladu z medicinskimi indikacijami.
Vaginalni porod je naraven in ponuja številne koristi: hitrejše okrevanje, manjši krvni pretok, manj možnosti za epithelialne poškodbe, manjše tveganje za posteljne nepravilnosti pri naslednjih nosečnostih. Carski rez, čeprav je nujen ali elektiven, prinese daljše okrevanje, večje tveganje za zaplete in daljše bivanje v bolnišnici. Vsak primer je edinstven, zato je odločitev o načinu poroda v rokah porodničarja, po posvetu z nosečnico in ob upoštevanju vseh medicinskih indikacij.
Faze poroda | 3D animacija (2/2)
Vzdržujte zdravo in uravnoteženo prehrano, skrbite za hidracijo, privoščite si kvaliteten počitek in se vključite v predporodne šole. Pomembno je razumeti razloge za različne načine poroda ter možnosti, ki jih ponuja sodobna medicina. Po porodu s carskim rezom se posvetujte z zdravstveno ekipo o dojenju, negi rane in počitku; načrtujte naslednjo nosečnost po razmišljanju o možnem vplivu brazgotine na prihodnje porode. Naravni vaginalni porodi ponuja številne koristi, vendar ni vedno mogoč in v mnogih primerih potrebuje prilagoditve ali alternativo (carski rez) iz medicinskih razlogov.