Kdaj se vzpostavi uspešno dojenje: znaki, koraki in podpora za mamo in dojenčka

Uspešno dojenje je spretnost, ki se je naučimo. Za mnogo mamic se dojenje že v prvih tednih sprevrže v kopico težav, ki bi jih bilo z nekaj znanja in informacij mogoče preprečiti. Če vemo, kaj pričakovati, lažje odreagiramo, če opazimo, da nekaj ni v redu, in ne izgubljamo časa.

Dobro je dojiti dokler to ustreza mami in otroku. Za otroka je dojenje razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom. Naloga mater je, da skušajo otrokovi potrebi po dojenju po najboljših močeh slediti.

Prvi dnevi: temelj za uspešno dojenje

Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka.

V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve.

Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč.

Koža na kožo in bližina: pospeševalca laktacije

Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) je najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Nasvet, da bomo dojenčka razvadili, če ga bomo imeli pri sebi, je povsem zgrešen.

Dojenčka z dojenjem, pestovanjem in uspavanjem na prsih ne moremo razvaditi - nasprotno: dotik in bližina dojenčku dajeta občutek varnosti. Več sesanja pa pomeni tudi več mleka, več kalorij in več gramov.

Pristavljanje in položaji: dojenje ne sme boleti

V prvih dneh je dojenje lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne boleče. Pogosto je boleče dojenje posledica nepravilnega pristavljanja. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti.

• Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa.
• Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
• Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta, nato ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta.
• Če je dojenje boleče, prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova.

Takšne kot so, so čisto v redu in jih ni treba mazati ali posebej pripraviti na dojenje. Nastavki so potrebni le redko, običajno pri vdrtih bradavicah.

Ritem hranjenja: ne glejte na uro, opazujte dojenčka

Ne glejte na uro. Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo.

Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.

Otrok naj ima dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Omogočite otroku, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi. Nato ga pristavite na drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.

Kako vemo, da se dojenje dobro vzpostavlja

Prvi zanesljivi znaki uspešnega vzpostavljanja so vidni v otrokovi hidraciji, odvajanju in pridobivanju teže. V prvih dneh so nam ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži.

• Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato.
• Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, rumene ali rumeno-zelene barve.
• Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno.
• Otrok deluje zdrav, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.

Mit o “praznih prsih”: mleko nastaja sproti

Prsi niso nikoli prazne. Prsi niso rezervoarčki, v katere bi se nakapljalo mleko, dojenček bi ga popil, potem pa bi bilo potrebno nekaj časa, da bi nastalo novo mleko. Mleko nastaja sproti. Čim večkrat in čim temeljiteje dojenček »izprazni« prsi, tem več mleka se tvori.

Materino mleko se spreminja tudi med enim samim podojem - na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so zelo pomembne za otrokovo zdravje in razvoj in otroka bolj nasitijo. Ravno zato ne omejujte trajanja posameznega podoja.

Izogibanje dodatkom, steklenički in dudam v zgodnjem obdobju

Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih.

Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko.

Naval mleka in polne dojke: kako ravnati

Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva.

• Topel obkladek pred dojenjem in nežna masaža dojke proti bradavici.
• Dojenje na uro in pol do dve uri ter hladni obkladki med podoji.
• Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko.
• Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček.

Preprečevanje poškodb bradavic in ragad

Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.

• Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom.
• Najprej mu ponudite manj bolečo dojko in ga šele potem, ko priteče mleko, pristavite še na drugo, bolj bolečo.
• Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam.

Kako pogosto in kako dolgo dojiti

Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. Nekateri sesajo pogosto in kratek čas, drugi nekaj ur sesajo, nato nekaj ur spijo. Pričakujte da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju.

Otroka pristavite k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. NE dojite po vnaprej določenem urniku. Na začetku je to nekje od 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati.

Pridobivanje na teži in izguba po porodu

Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže.

Materino mleko: sestava in “kakovost”

Včasih kakšno mamico skrbi, da njeno mleko ni dovolj kakovostno ali da je vodeno. Res je, da materino mleko vsebuje okoli 88 % vode, vendar pa je v njem tudi ravno prav vsega, kar dojenček tisti trenutek potrebuje. Materino mleko je najboljša hrana za vašega otroka.

Materino mleko se spreminja glede na potrebe otroka. Pravimo, da gre za odnos med ponudbo in povpraševanjem. Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), temu sledi prehodno mleko in nato zrelo žensko mleko.

Zakaj dojenje ni razvajanje: vpliv na možgane in čustveni razvoj

Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen.

Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje.

Prednosti za mater in otroka

To je najboljše tako za mamo kot za otroka. Ženska, ki je dojila, ima v življenju večjo zaščito pred rakom na dojkah, maternici in rodilih. Dojenje deluje preventivno tudi proti razvoju diabetesa tipa 2, revmatičnega artritisa, kardiovaskularnih bolezni in celo osteoporoze.

Otrok, ki je bil dojen, ima še v otroštvu dokazano manj bolezni zgornjih dihal in gastrointestinalnega trakta. Začas dojenja otroka materino mleko ščiti pred mnogimi okužbami, prav tako pa v primeru bolezni dojeni otroci le-te lažje prenašajo.

Nočno dojenje in spanje

Dokazano se najbolj naspijo mamice, ki spijo z dojenčkom tik ob sebi. Tudi čez dan poskusite dojiti leže in zadremajte še sami, da si vsaj malce oddahnete. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati.

Normalno je, da se vse bebe budijo med nočjo, zato je dojenje priročna možnost. Z dojenčkom večkrat pojdite spat ali zadremajte še sami.

Ko okolica dvomi: podpora mami in kontinuiteta dojenja

Pomembno je, da je okolica do mame naklonjena in ji pomaga. Veliko bolj smiselno je, da ji namenimo kakšno spodbudno besedo ter ji na primer pospravimo stanovanje, prinesemo kak posladek (ali poslanek) in skuhamo kavo. Mame, ki svoje otroke dojijo pogosto - kar je povsem normalno - so žal dostikrat žrtve očitkov, da otroke razvajajo.

Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju.

Najpogostejše skrbi in kdaj vztrajati

Najpogostejše vprašanje, s katerim se mame srečujejo je, zakaj moj otrok joka. V resnici pa s samim jokom ni nič narobe, ključno je samo, da z otrokom poiščemo takšen stik, ki ta jok pomiri. Za otroka, ki se doji, je najučinkovitejše, če je ta stik speljan prek dojenja.

Ni boljše hrane kot je materino mleko, ker: je sestava mleka prilagojena potrebam rasti in razvoja, je mleko najlažje prebavljivo, je dokazano, da dojenje preprečuje nastanek alergij in prebavnih okužb. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni.

Higiena, prehrana in skrb za mamo

Zadostuje normalna osebna higiena. Dojke umivajte le z vodo enkrat na dan, pri tem ne uporabljajte mila, ker uničuje naravna kožna olja. Ne skrbite le za dojenčka, ampak dobro poskrbite tudi zase. Vsak dan si privoščite nekaj časa za sprostitev in dovolj počivajte.

Uživate lahko vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani. V prvih tednih otroku ne dajajte dudic za pomirjanje, ker lahko povzročijo sesalno zmedo in podaljšajo razmike med podoji, zaradi česar se zmanjša nastajanje mleka.

Kdaj poiskati pomoč in kako meriti napredek

Veliko mater spozna, da je uspešnost njihovega dojenja v povezavi z njihovim znanjem s tega področja. Če niste prepričani, ali bi se dojenček še dojil, mu ponudite obe dojki. Če se stanje ne izboljša ali čutite bolečino, poiščite pomoč svetovalke za dojenje.

Izčrpano mleko s prsno črpalko ni pokazatelj koliko imate mleka. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.

Upoštevanje otrokovega razvoja in “poskoki rasti”

V času intenzivne rasti oziroma ob tako imenovanih poskokih v rasti se otroci dojijo bolj pogosto. S tem se poveča nastajanje mleka. Običajno je to v 3. do 6. tednu, ter v 3. in 6. mesecu starosti.

Ko je dojenje vzpostavljeno, bo otrok postopoma sam uravnaval trajanje in razmik med podoji. To je zelo stresno za vas, vendar običajno mine po nekaj dneh, ko se vaša proizvodnja mleka prilagodi na povečane potrebe oziroma, če se vaš otrok počuti bolje.

Skupnost in izkušnje: zakaj je družba pomembna

Materinstvo je edinstveno poslanstvo, ki je zabavnejše in lažje, če se povežemo s podobno mislečimi in čutečimi materami. Na srečanjih za doječe mamice se pogosto stkejo prijateljstva za življenje. V naši družbi o tem zelo malo govorimo o pomenu dojenja in tudi dojenje ni nekaj, kaj bi človek pogosto videl.

Spremenilo se je predvsem to, da je danes dojenja več. Veliko je (dobronamernih) nasvetov, da naj otroka ne dojijo ves čas, da zagotovo nimajo mleka. Takšna stališča so posledica nepoznavanja dojenja in odraz pomanjkanja podpore, ki so ga bile te ženske same deležne.

Kdaj se dojenje šteje za uspešno vzpostavljeno

• Dojenček se učinkovito prisesa, dojenje ne boli in poteka mirno.
• Otrok ima 6-8 mokrih plenic na dan in ustrezno odvaja blato.
• Pridobiva 110-200 g na teden po najnižji teži in je živahen, zadovoljen.
• Materine dojke so mehke po podoju, navala in zastoj uspešno obvladujete.
• Dojenje poteka na otrokovo pobudo brez urnika, z nočnimi podoji po potrebi.

Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Mleko nastaja sproti in prsi niso nikoli prazne.

tags: #kdaj #vam #je #steklo #dojenje