Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok). Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.
Kdo ima pravico do materinskega dopusta
Pravico do materinskega dopusta ima v prvi vrsti mati otroka. Pod določenimi pogoji se ta pravica prizna tudi očetu otroka ali drugi osebi.
- Oče otroka lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka umre, otroka zapusti ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka.
- Oče ali druga oseba (npr. eden od starih staršev) lahko z materinim soglasjem uveljavlja pravico do materinskega dopusta tudi, če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.
- Oče ali druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka v primerih, ko mati ne more izkoristiti celotnega obdobja pred porodom (materinski dopust se zaradi tega zmanjša za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom).
Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Trajanje in začetek materinskega dopusta
Materinski dopust se praviloma začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), ki ga določi ginekolog/ginekologinja, in traja 105 dni. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Pri nedonošenčku se materinski dopust samodejno prične z rojstvom.
Vloga za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se vloži na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Nosečnica se mora največ 60 dni pred predvidenim porodom oglasiti na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Z vlogo nato uveljavlja materinski dopust in pravico do materinskega nadomestila ter kjer jo obenem seznanijo s postopki in pravicami, ki ji pripadajo ob porodu.
Dokumentacija in roki
Za urejanje potrebne dokumentacije je potrebno potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga vpiše ginekolog v materinsko knjižico. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta ali najpozneje v treh dneh po rojstvu otroka, če zaradi poroda niste mogli obvestiti prej.
Roki za uveljavljanje drugih pravic, povezanih z materinstvom in starševstvom, so tudi natančno določeni: pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred PDP, očetovski dopust se uveljavlja po rojstvu otroka (najpozneje dan pred nastopom), starševski dopust pa skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta.
Kdo lahko uveljavlja materinski nadomestilo
Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 - izplačana v juliju 2023).
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto (v skladu s podatki Statističnega urada RS). Nadomestilo ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v RS.
Posebni primeri: kaj se zgodi, če mati ne more izkoristiti dopusta
Če mati ne more izkoristiti materinskega dopusta (npr. v primeru smrti, zapustitve ali trajne nesposobnosti za nego), lahko pravico do materinskega dopusta delno ali v določenih primerih uveljavlja oče ali druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, pri čemer veljajo posebna trajanja (npr. 77 dni od rojstva za očeta v določenih primerih). V takih primerih se dopust skrajša za najmanj 28 dni, ki jih je mati sicer morala izkoristiti pred porodom.
Vloga Centra za socialno delo in postopki
Center za socialno delo igra osrednjo vlogo pri uveljavljanju pravic iz naslova starševskega varstva. CSD-ji strankam izročijo ustrezne obrazce, jih opozorijo na obveznosti do delodajalca ter jih seznanijo z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic in s posledicami zamude rokov. Pri vložitvi vloge na CSD predložite zadevne obrazce in dokazila (npr. potrdilo ginekologa o PDP, morebitne druge obrazce, ki jih zahteva CSD). Center pridobi podatke od Finančne uprave, kadar je to potrebno za izračun nadomestil.
Kaj se zgodi, če mati ostane brez zaposlitve med dopustom
Če mati (oziroma oče) ostane brez zaposlitve med materinskim oziroma starševskim dopustom, mora to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo, da jo vključi v zavarovanja do izteka pravice. Prav tako prejema nadomestilo do izteka pravice. Vloge in postopki se izvajajo prek CSD, ki zagotavlja nadaljnjo obravnavo in seznanitev s pravicami.
Povezane pravice in koristi, pomembne za upravičence
- Očetovski dopust: oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 (ali 30) koledarskih dni glede na veljavno zakonodajo, odvisno od ureditev v določenem obdobju, in ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka ali v je skrajni rok po dogovoru (priporočeno je vložiti vlogo na CSD). Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu.
- Starševski dopust: vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni (skupaj 320 dni), 60 dni pa je neprenosljivih za vsakega starša. Mati lahko na očeta prenese 100 dni, oče pa 100 dni na mater; neprenosljivih 60 dni lahko vsak izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka.
- Starševski dodatek: namenjen materam ali očetom po 77 dneh od rojstva otroka, ki niso zavarovani za starševsko varstvo (študentke, nezaposleni) in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni denarni prejemek za nakup opreme za novorojenčka; pravico imata mati ali oče z bivališčem v RS, vloži se pri CSD največ 60 dni pred PDP ali najpozneje 60 dni po rojstvu.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: eden od staršev (ali rejnik/skrbnik) ima pravico delati krajši delovni čas (najmanj 20 ur tedensko) za enega otroka do tretjega leta ali najmanj dva otroka do osmega leta najmlajšega, država plača prispevke do polne obveznosti od osnove materinskega nadomestila v določenem obsegu.
Pravne zaščite in delovni status med starševstvom
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Starši v delovnem razmerju so sistemsko varovana kategorija. V primeru pogodbe za določen čas pogodba preneha z iztekom, a delodajalec mora upoštevati posebno varstvo staršev po ZDR-1, če odpoveduje pogodbo iz drugih razlogov.
Posebni podaljški in izjeme
V primeru rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni, starševski dopust pa se podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Staršem otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali ima razvojne motnje, se starševski dopust podaljša; pri nedonošenčku se podaljšanje upošteva glede na krajšo nosečnost.
Praktični nasveti za uveljavljanje pravic
- Najprej se oglasite na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred PDP, da pridobite obrazce in informacije o potrebni dokumentaciji.
- Pripravite potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda in ustrezna osebna dokazila (dokazilo o prebivališču ipd.).
- Če ste zaposleni, obvestite delodajalca najmanj 30 dni pred nastopom materinskega dopusta; če rodite prej, obvestite delodajalca v treh dneh po rojstvu.
- Če ostanete brez zaposlitve med dopustom, nemudoma obvestite CSD, da uredijo primerno zavarovalno vključenost in izplačilo nadomestila do izteka pravice.
- Če gre za posebne primere (posvojitev, rejništvo, otrok s posebnimi potrebami), se pravice uveljavljajo v določenih rokih (npr. posvojitelji najkasneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta).
Pregled osnovnih obdobij in zneskov (povzetek)
| Pravica | Trajanje | Nadomestilo |
|---|---|---|
| Materinski dopust | 105 dni (15 dni obveznih) | 100 % osnove, materinsko nadomestilo navzgor ni omejeno |
| Očetovski dopust | 15 dni (v nekaterih navedbah 30 dni, z deli izrabe) | 100 % osnove, z zgornjo omejitvijo za očetovsko nadomestilo |
| Starševski dopust | 160 dni na starša (skupaj 320 dni); 60 dni neprenosljivih | 100 % osnove, z zgornjo omejitvijo 2,5× povprečne plače |
| Starševski dodatek | 365 dni od rojstva (za nerezavarovane) | fiksni znesek (spreminja se), izplačuje se mesečno |
V Sloveniji se za pravice iz naslova starševstva letno nameni okoli 410 milijonov evrov. Natančnejše razlage pravic in ugodnosti so dostopne na spletnih straneh e-uprava, gov.si in zzzs.si ter iz zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakonodaja o zdravstvenem zavarovanju in zakonodaja o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev). Ker se zakonodaja spreminja, se pred uveljavljanjem pravic vedno svetujemo na pristojnem CSD ali ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.