Poroka med nosečnostjo: pravni vidiki in temeljita priprava

Nosečnost je čudovito obdobje v življenju, ki prinaša s seboj številne spremembe in radosti. Vendar pa lahko prinese tudi izzive, zlasti ko gre za načrtovanje pomembnih življenjskih dogodkov, kot je poroka. V Sloveniji se vse več parov odloča za poroko med nosečnostjo, kar odpira vprašanja o praktičnih vidikih, čustvenem doživljanju in pravnih posledicah. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako se pari soočajo s poroko v času nosečnosti, kakšne izkušnje imajo in kakšne so povezane pravne in socialne podpore, ki so na voljo v Sloveniji.

Zakon je zveza moža in žene, s katero ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost. Ta zveza je za kristjane povzdignjena še k višjemu dostojanstvu, saj je povzdignjena med zakramente Nove zaveze. Zakonca črpata iz tega zakramenta moč in pogum za medsebojno pomoč ter ljubezen; v sreči in preizkušnji, pa tudi veselje in pripravljenost za sprejemanje otrok ter njihovo vzgojo.

Kanonskopravni okvir: nosečnost ni ovira

Nosečnost ni ovira za poroko. Zakonik kanonskega prava, ki ureja formalna vprašanja v zvezi s sklenitvijo zakramentalne poroke in navaja ovire za njeno sklenitev, nosečnosti ob tematiki sklenitve zakonske zveze sploh ne omenja. Zato se tega ne obravnava kot pravno oviro. Težava bi nastala, če bi bila nosečnost povezana s prisilo, moralnim pritiskom. Če bi na primer starši zaročenke ali zaročenca v želji, da bi se izognili rojstvu "nezakonskega" otroka, par nagovarjali k hitri poroki in s tem izvajali pritisk, da bi omejili njuno svobodno odločitev, bi bila taka zakonska zveza neveljavna od samega začetka. Seveda pa je druga stvar, če ženin in nevesta sama prostovoljno "pohitita" s poroko, načrtovano za poznejši datum, ker si želita, da se njun otrok rodi po poroki. Veliko parov v podobni situaciji poročni obred združi s krstom otroka.

Zagotovo pa je najpomembnejše vprašanje, s katerim se srečujejo zaročeni pari, ki nameravajo skleniti zakrament svetega zakona (ne glede na življenjske okoliščine), vprašanje vere in odnosa z Jezusom Kristusom. Brez tega je pomen cerkvene poroke res pod vprašajem.

Pastoralna in obredna priprava na cerkveno poroko

- Vse, ki se želite poročiti v katerikoli cerkvi naših župnij prosimo, da se oglasite v župnijski pisarni pravočasno, vsaj 6 mesecev pred poroko, da najprej uskladimo termine in določimo datum poroke. - V župnijski pisarni se naredi ženitveni zapisnik (po dogovoru). - Po opravljenem tečaju za zaročence, dogovoru za datum poroke in napisanem ženitvenem zapisniku se dogovorimo za neposredno pripravo na poročno slovsnost, ki je v zadnjih tednih pred poroko.

Načeloma vajin poročni obred lahko vodi vodi katerikoli duhovnik, ki ga zaprosita. Če sta za poroko izbrala duhovnika, ki ni župnik v župniji, kjer bo poroka potekala, mu mora domači duhovnik odobriti, da lahko opravi obred v cerkvi njegove župnije. Večinoma s tem ni nobenih težav. Praviloma cerkvena poroka poteka v prostorih, ki so namenjeni za bogoslužje, torej v cerkvah. Po nepisanem pravilu naj bi imela prednost domača župnija neveste.

Daljna priprava obsega otroško, deško in dekliško ter odraščajočo dobo. Vzgoja za zakon se začne že v družini, ki daje otroku občutek varnosti in izkustvo ljubezni. Tu se poraja zaupanje do človeka, brez katerega ni srečnega zakona. Bližnja priprava mora mladim osvetliti temelje resnične ljubezni, psihološke značilnosti življenja v dvoje, zdravstveno-biološka vprašanja, ki so povezana s spolno razsežnostjo zakonskega življenja in posredovanjem življenja; vprašanja, ki se nanašajo na odgovorno starševstvo in na poznavanje predvsem naravnih metod urejevanja spočetij.

Neposredna priprava obsega osebno pripravo zaročencev na sklenitev zakona, pogovor z župnikom in pripravo na obred svetega zakona. Neposredna priprava je tudi ugodna priložnost za začetek neprekinjene zakonske in družinske pastorale. Obsega naj vsaj dve srečanji. To naj bo iskren in odkrit pogovor o veri. Pomaga naj zaročencema odkriti vso globino in širino zakramenta svetega zakona. Pri pogovoru skupaj oblikujejo poročno slavje.

Obredna jedra in poročne obljube

Dva, ki prideta v cerkev kot zaročenca, odideta iz nje kot zakonca, kot mož in žena. Ta sprememba se izvrši z izmenjavo zakonske privolitve. Navzočnost duhovnika v imenu Cerkve pa zagotavlja zakramentalno naravo sklenitve zakona. Zakonsko privolitev je mogoče izraziti na več načinov.

I. Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve, in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Blagoslovi, Gospod, ta prstana. Naj I. in I., ki ju bosta nosila, ohranita med seboj popolno zvestobo; ostaneta v tvojem miru, spolnjujeta tvojo voljo in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe.

Priprava na zakon: programi in časovnica

Za cerkveno poroko je potrebno opraviti enega od uradnih programov priprave na zakon. V zadnjem času je ponudba programov zelo pestra, tako da lahko vsak par lahko izbere tisto, kar mu najbolj ustreza. Za tiste, ki dojemajo pripravo bolj kot formalnost, so primernejše krajše oblike: vikend priprava ali tečaj, ki obsega nekaj predavanj in običajno traja od nekaj dni do enega meseca. Če pa se želita resnično dobro pripraviti na poroko ter pripravo izrabiti za rast in poglobitev vajinega odnosa, je bolje, da izbereta daljšo pripravo (od nekaj mesecev do celega leta). V vsakem primeru se velja priprave na zakon udeležiti vsaj pol leta pred poroko.

Priprava na zakon je zelo pomemben korak v življenju moškega in ženske, ki načrtujeta svoje skupno življenje. V imenu mariborske dekanije že vrsto let to pripravo pripravljamo bratje frančiškani s sodelavci. Priprava je organizirana tako, da povzema osrednja področja vsebine krščanskega zakona. Svetujemo, da se za pripravo odločita in prijavita pravočasno. FEBRUAR: 20. - 21. 2. MAREC: 20. - 21. 3. APRIL: 17. - 18. 4. MAJ: 15. - 16. 5. JUNIJ: 19. - 20. 6. Prvo leto se zaročenca v pogovoru srečata s temeljnimi vprašanji skupne hoje in zakonskega ter družinskega življenja.

Formalnosti in dokumenti: ženitveni zapisnik

Zapisnik pred poroko je večini parov malo poznana zadeva, ima pa velik pomen, saj gre za ključni formalni dogodek pred poroko. Namen zapisnika je, da se evidentirajo vsi potrebni dokumenti in zapišejo vsi uradni podatki, potrebni za poroko. Obenem zapisnikar preveri, ali imata opravljeno pripravo na zakon in ali obstajajo morebitni zadržki za sklenitev cerkvenega zakona. Zapisnikar vaju še enkrat seznani z bistvenimi značilnostmi cerkvenega zakona, ki ga bosta sklenila. S svojim podpisom na koncu zapisnika potrdita, da sta bila s tem seznanjena in potrdita vse zapisane podatke. Zapisnika ne opravi nujno duhovnik, ki vaju bo poročil. Praviloma ga opravi duhovnik v eni od vajinih domačih župnij (v tem primeru imata najmanj dela, da priskrbita potrebne dokumente). Če vaju poroči drug duhovnik, kot dela zapisnik, vama izda dokument, s katerim potrjuje, da je zapisnik opravljen.

Ključni dokument, ki ga rabita za zapisnik pred poroko, je krstni list. Krstni list dokazuje, da ste krščeni in da še niste cerkveno poročeni. Če sta torej oba iz iste župnije in delata zapisnik v domači župniji, vama krstnih listov ni potrebno posebej priskrbeti, saj duhovnik dobi podatke iz krstne knjige. Če pa delata zapisnik v župniji, ki enemu od vaju ni domača, morata prej v domači župniji pridobiti krstni list in ga prinesti s seboj na zapisnik. Še posebej bodite pozorni, če ste bili krščeni v tujini: pozanimajte se, ali je potreben uradno overovljeni prevod krstnega lista. Krstni list ne sme biti starejši od 6 mesecev. Poleg krstnega lista morata s seboj na zapisnik prinesti tudi potrdilo o opravljenem programu priprave na zakon ter osebne podatke o vajinih pričah.

Če se poroči krščeni z nekrščenim, mora nekrščeni ravno tako najprej dokazati, da še ni poročen. To stori z samskim listom, ki ga pridobi na civilnem matičnem uradu, in s potrditivjo dveh prič. Poroka katoličana z nekrščenim je izjema, ki je mogoča le pod pogojem, da nekrščeni nima namena ovirati verske vzgoje otrok, krščeni pa mora izjaviti, da je s tem seznanjen. Zato oba podpišeta v zvezi s tem posebno posebno izjavo.

Logistika: termin, kraj, priče

Ni pravil, koliko zgodaj je potrebno rezervirati termin za poroko v cerkvi, je pa potrebno datum rezervirati dovolj zgodaj (vsaj 6 mesecev pred poroko), da se potem lahko v miru posveti ostalim pripravam. Če sta povezana z domačim krajem in domačo župnijo, je lepo, da poroka poteka v eni od župnij, kjer sta doma. Poročna priča pri cerkveni poroki je lahko vsakdo, ki je polnoleten in opravilno sposoben (to pomeni, da vidi, sliši in je priseben).

Izkušnje nevest: sedmi mesec, tik pred rokom ali raje po porodu

Izkušnje slovenskih nevest v sedmem mesecu nosečnosti. Številne ženske, ki so se poročile v sedmem mesecu nosečnosti, poročajo o pozitivnih izkušnjah, čeprav se zavedajo nekaterih omejitev. Ena izmed njih, Iris, je iskala mnenja in izkušnje drugih o poroki v sedmem mesecu nosečnosti. Odzivi so bili različni, vendar večina poudarja, da je ključ do uspešne poroke v nosečnosti dobro načrtovanje in prilagajanje dogodka lastnim potrebam in zmožnostim.

Moja sogovornica, ki se je poročila v šestem mesecu nosečnosti z dvojčicama, je izkušnjo opisala kot "super" in da ji ni žal. Podobno je druga sogovornica, ki se je poročila v začetku četrtega meseca, poudarila, da je "žur boljši, če ti ni treba paziti na bitjece v trebuhu", vendar je kljub temu imela lepo poroko in super zabavo. Svetovala je, da se ura določi bolj popoldne, da se nevesta proti večeru, ko se začne manj formalni del, ne bi počutila preveč utrujeno, ter da se tisti dan dobro naspi.

Druge ženske so se poročile tik pred rokom poroda ali v sedmem mesecu. Ena izmed njih je imela civilno in cerkveno poroko ter fešto, na kateri je plesala do pete zjutraj. Kljub temu, da ni pila alkohola, je uživala in izpostavila poseben sijaj na poročnih fotografijah ter dober občutek, da je bila "miška z njima, ko sta se poročila". Izpostavila je tudi, da je med cerkvenim obredom otrok veselo brcal.

Nekatere so se soočile s težavami pri izbiri poročne obleke, saj jim je bila v šestem mesecu nosečnosti že komaj prav. Vendar pa so kljub temu izgledale "ful lepe", trebušček pa se ni opazil. Poudarile so, da so veliko plesale in se dobro zabavale, povabljenci pa so bili zadovoljni. Pomembno je tudi, da se pari zavedajo, da se želje in potrebe nosečnice lahko spremenijo. Ena izmed sogovornic je poudarila, da je bila obleka v šestem mesecu nosečnosti "kriza", vendar je bila kljub temu "ful lepa".

Prijateljica ene od sogovornic se je poročila v petem mesecu nosečnosti, kar je bilo zelo naporno, saj je imela sprejem, civilno in cerkveno poroko ter večerjo na drugem koncu Slovenije. Tudi sestrična, ki se je poročila v začetku šestega meseca, je bila ob osmih zvečer že tako utrujena, da je komaj čakala, da gre domov. To kaže na to, da je vsaka nosečnost drugačna in da je treba upoštevati individualne potrebe in počutje.

Vendar pa obstajajo tudi mnenja, da poroka v nosečnosti samo zato, ker je ženska noseča, ni nujno potrebna. Ena izmed sogovornic, ki se je poročila, ko je bil njen sin star eno leto, meni, da je tako veliko bolj uživala, ni bilo treba "skakati" okoli z nosečniškimi problemi in skrbeti, kaj če bo kaj narobe. Pravi, da jo mnenje drugih, ali se je noseča poročila ali ne, "prav figo briga". Druga pa je imela poroko en mesec pred porodom, s pravo fešto in plesom do treh zjutraj, ter poudarila, da je bila takrat bolj sproščena kot kasneje z dojenčkom.

Praktični nasveti iz prakse: obleka, urnik, počitek

• Svetovala je, da se ura določi bolj popoldne, da se nevesta proti večeru, ko se začne manj formalni del, ne bi počutila preveč utrujeno, ter da se tisti dan dobro naspi.
• Nekatere so se soočile s težavami pri izbiri poročne obleke, saj jim je bila v šestem mesecu nosečnosti že komaj prav.
• Poudarile so, da so veliko plesale in se dobro zabavale, povabljenci pa so bili zadovoljni.

Delovno-pravni vidiki nosečnosti in starševstva (ZDR-1)

Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. ZDR-1 te pravice opredeljuje v členih od 182 do 188, kjer posebno skrb namenja delavkam v času nosečnosti, pa tudi doječim materam. ZDR-1 pa ne samo v posebnem oddelku zakona (varstvo nekaterih kategorij delavcev) varuje noseče ženske, temveč na več mestih v zakonu ureja pravice, ki pripadajo delavkam zaradi nosečnosti. Obenem pa delodajalcem nalaga spoštovanje določb v zvezi z nosečnostjo, kot na primer določb glede:

• prepovedi drugačnega obravnavanja delavke, ki je noseča: ZDR-1 določa, da manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se šteje za diskriminacijo. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva, je dokazno breme na strani delodajalca.
• prepovedi poizvedovanja o nosečnosti: delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidatke zahtevati podatkov o nosečnosti. Prav tako tudi ne o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem; delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov o nosečnosti.
• prepovedi opravljanja nadur in dela ponoči: delavka v času med nosečnostjo in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. Ta prepoved velja, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
• prepovedi odpovedi pogodbe o zaposlitvi: delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo.
• Starši so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva.
• Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed petih kategorij posebno zavarovanih delavcev.

Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom, predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev zakonsko določenih pravic. V kolikor so delavki kršene zgoraj navedene pravice, ima delavka med drugim tudi možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo.

Starševsko varstvo in denarne podpore

Zavarovanje za primer starševskega varstva je pomembno za zaposlene ali samozaposlene pred nastopom materinskega dopusta. Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo vloge. Mati lahko izkoristi 260 dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 130 dni.

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravico do starševskega dodatka ima tudi druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka pod enakimi pogoji kot starša. Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek za nakup opreme za novorojenca. Očetovski dopust je pravica očeta otroka. Oče izkoristi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka, preostanek do 30 dni pa kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.

Socialne pravice in štipendije

Za podaljšanje denarne socialne pomoči je potrebna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (obrazec 8,45). K vlogi je treba priložiti zadnje tri bančne izpiske prometa na računu. Otroški dodatek je namenjen staršem ali drugi osebi za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Sloveniji, kjer družina tudi dejansko živi, do dopolnjenega 18. leta starosti. Subvencija vrtca je pravica, ki jo je mogoče uveljavljati v določenih občinah.

Državne štipendije so namenjene dijakom in študentom. Za prvo uveljavljanje ali prehod na višjo stopnjo izobraževanja je še vedno potrebna vloga. Dodatek za bivanje pri državni štipendiji je upravičen, če imate prijavljeno začasno bivanje v kraju šolanja in je kraj stalnega bivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km. Dodatek za veliko družino je letni prejemek za družine s tremi ali več otroci do 18. leta starosti, ki ga vlagajo le družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.

Posebne potrebe: nega in pravice v zahtevnih primerih

Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek za starša, ki prekine delovno razmerje ali dela krajši čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Za dolgotrajno hudo bolne otroke veljajo posebna pravila po pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic. Plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok se uveljavlja z obrazcem S-3/2 najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.

Družinske zadeve: svetovanje, mediacija, starševska skrb

Predhodno svetovanje je namenjeno zakoncema ali partnerjema, katerih odnosi so omajani. Cilj je pomagati ugotoviti, ali je zveza nevzdržna ali še obstaja možnost za njeno ohranitev. Strokovno svetovanje je prostovoljna oblika pomoči paru, ki želi rešiti težave in izboljšati svoj odnos. Mediacija je postopek, kjer usposobljen mediator pomaga strankam pri reševanju sporov. Starševska skrb se izvaja sporazumno v skladu s koristjo otroka. Preživnina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Sprememba osebnega imena mladoletne osebe se izvede na prošnjo zakonitih zastopnikov. Očetovstvo se prizna s strani moža otrokove matere (v zakonski zvezi) ali z moškim, ki prizna očetovstvo ali se to ugotovi s sodno odločbo (zunajzakonska zveza). Sklenitev zakonske zveze mladoletne osebe je mogoča s sodno odobritvijo, če je oseba stara najmanj 15 let in je dosegla zadostno telesno in duševno zrelost. Center za socialno delo in sodišče morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe za varstvo otrokovih pravic in koristi.

Zdravstveni vidiki, pravica do oskrbe in prekinitev nosečnosti

Med nosečnostjo, porodom in po porodu imate pravico do dostopa in prejema potrebne medicinske pomoči. Ta pomoč mora biti v Sloveniji zagotovljena brezplačno. Imate pravico do svobodne odločitve, ali želite postati starš ali ne. Pomembno Nadomestno materinstvo v Sloveniji ni urejeno in ni dovoljeno. Do dostopa in brezplačne zdravstvene pomoči imate pravico samo med porodom v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah. Slovenska zakonodaja za porod na domu namreč ne predvideva brezplačne zdravstvene pomoči.

Imate pravico do odločanja, ali želite prekiniti nosečnost, ne glede na razloge za tako odločitev. Če med rojstvom otroka niste imeli dostopa do potrebne zdravstvene pomoči in ste bili do nje upravičeni, je bila morda kršena vaša pravica do zdravja. Tako bo tudi, če zdravniška pomoč ni bila zagotovljena pravočasno in kakovostno.

Primerjalno-pravni pogled na prekinitev nosečnosti

V magistrskem delu smo se ukvarjali s primerjalnopravnim vidikom ustavnopravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA. Napravili smo izčrpen pregled ustavnopravnih virov na ravni Republike Slovenije, EU in ZDA, vključno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ESČŠ in Vrhovnega sodišča ZDA. Napravili smo celovito študijo odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson, od materialnopravne analize do širših družbenopolitičnih vidikov sodbe. Raziskava je potrdila hipotezo, da je umetna prekinitev nosečnosti v pravu Republike Slovenije ustavnopravna kategorija in bo, razen v primeru sprememb Ustave RS, to tudi ostala.

Združitev poroke in krsta ter vprašanje časa

Ko je zaročenka že v visoki nosečnosti, je smiselno razmisliti o prestavitvi poroke. Včasih je še najbolje sprejeti situacijo, kakršna je, in se osredotočiti na pripravo na porod in poroko načrtovati nekoliko pozneje. Veliko parov v podobni situaciji poročni obred združi s krstom otroka. Takšna situacija, nekoč nepredstavljiva, danes ni redka in je v takih okoliščinah morda najbolj naravna. Vprašanje je še posebej na mestu, če se ženin in nevesta želita poročiti v cerkvi. Tradicionalna navada zaroke, včasih polna romantičnega pričakovanja, je večinoma stvar preteklosti. Dandanes je postalo sobivanje parov, ki že leta živijo skupaj, ne da bi sklenili kakršnokoli obliko zakonske zveze, že nekaj povsem vsakdanjega.

Vpliv poročnih obljub na vsakdan

Ko sva se tvoja mama in jaz poročila, sva uporabila standardni poročni obrazec. Dokler ni duhovnik na vaji pred poroko prebral poročne obljube iz obrednika, nisem niti vedel, kaj bom obljubil. Nobenih zagonetnih fraz in trikov. »Sprejmem tebe za svojo ženo,« zveni kot zelo ohlapen opis del. Ne gre za to, kaj naj bi kdo delal. »Obljubim, da ti bom zvest.« Nobenega goljufanja. »Te bom ljubil.« Ne zamenjuj romantike z ljubeznijo. Romantika pravi »umrl bi zate«, resnično življenje pa te sprašuje: »Ji boš dal dobro jabolko?« »Te bom spoštoval.« Spoštovanje je najbolj zanemarjen del obljube. Spoštovati pomeni upoštevati. Ravnaj z njo kot s kraljico. Nauči tudi otroke, da jo spoštujejo. Ne pusti nikomur, da bi jo poniževal.

Organizacijski kompromisi: civilni in cerkveni obred

Če se poroči recimo par iz iste župnije v domači cerkvi, so formalnosti precej preproste, drugače je recimo v primeru, ko se poročita dva iz različnih župnij v cerkvi, ki ni domača župnijska cerkev nobenega od njiju, ali pa ko se katoličan poroči z nekrščenim. Praviloma cerkvena poroka poteka v prostorih, ki so namenjeni za bogoslužje, torej v cerkvah. Ni pravil, koliko zgodaj je potrebno rezervirati termin za poroko v cerkvi, je pa potrebno datum rezervirati dovolj zgodaj (vsaj 6 mesecev pred poroko), da se potem lahko v miru posveti ostalim pripravam.

Kaj, če pride do sporov ali kršitev pravic?

Če med rojstvom otroka niste imeli dostopa do potrebne zdravstvene pomoči in ste bili do nje upravičeni, je bila morda kršena vaša pravica do zdravja. Kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom, predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev zakonsko določenih pravic. V kolikor so delavki kršene zgoraj navedene pravice, ima delavka med drugim tudi možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo. Predhodnega svetovanja se udeležijo tudi, preden sodišču predlagajo odločitev o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih, razen če je eden od staršev nerazsoden, živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča.

Kdaj poroko prestaviti in kdaj vztrajati

Ko je zaročenka že v visoki nosečnosti, je smiselno razmisliti o prestavitvi poroke. Včasih je še najbolje sprejeti situacijo, kakršna je, in se osredotočiti na pripravo na porod in poroko načrtovati nekoliko pozneje. Nekatere ženske se izrecno izogibajo poroki med nosečnostjo zaradi osebnih prepričanj ali želja. Ena izmed njih, ki je v osmem mesecu udeležila prijateljeve poroke in se dobro držala, bi se osebno ne bi poročila v nosečnosti. Navaja več razlogov: težave s poročno obutvijo, neprimernost omejevanja vnosa alkohola na lastni zabavi ter asociacijo na poroko "na mus", ki jo odbija.

Koraki po obredu: družinsko življenje in pastorala

Neposredna priprava je tudi ugodna priložnost za začetek neprekinjene zakonske in družinske pastorale. Ljubezen med fantom in dekletom se največkrat pojmuje kot čisto zasebna stvar, ki zadeva samo njiju in njuni družini. Cerkveni dokumenti zaroko spet priporočajo, opravi pa se lahko v družinskem, prijateljskem ali zasebnem krogu.

tags: #ko #se #porocis #zaradi #nosecnosti