Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli v dve glavni skupini. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom ali z mlečno formulo. Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje...
Zdrav izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česarkoli drugega, razen ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda...).
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane
Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen...
Glede na potrebe otroka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom starosti otroka in ne po 26. tednu. Dojenček med petim in sedmim mesecem izgubi refleks potiskanja goste hrane iz ust, zorijo črevesni encimi, samo mlečna prehrana pa mu ne zadostuje več in ga ne nasiti. V tem obdobju je pravi čas, da ga počasi odstavljate od prsi.
Kaj in kako ponujati v prvih korakih
Uvajanje goste mešane prehrane je postopek učenja. Otrok bo nove okuse in teksture sprejel le, če mu boste omogočili, da jih spozna. Za prve okuse pričnite s tekočim pirejem. Nato nadaljujte s gostejšim pirejem ali dobro zmečkano hrano, ko se dojenček navadi na hranjenje z žličko. Kašica je prva stopnja prehoda na hranjenje s čvrsto hrano.
Novo vrsto hrano in nov okus ponudi otroku v 4 do 7- dnevnih razmakih, enkrat dnevno... Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Hrano lahko uvajate zmiksano ali pretlačeno, lahko pa se poslužite nove metode - hranjenja na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih sam z roko nosi v usta.
Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga otrok sprejme... Otroku pustite, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra... Prvi mešani obroki naj ne bodo pregosti.
Priporočeno zaporedje uvajanja živil
Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo... Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedite krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhajte v malo vode. Vsa živila lahko ponudite posebej, lahko pa jih skupaj pretlačite v kašico.
Ko so obroki že večji, dodajte žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo). Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot dodatek začimb. Maščoba in olja so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.
Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), otroku ga ponudite 2-3-krat tedensko. Meso mora biti sveže, kupljeno pri mesarju. Pričnite z majhnim koščkom, tega dobro prekuhajte. Vsa živila lahko ponudite posebej, lahko pa jih skupaj pretlačite v kašico.
Ribe lahko dojenčku uvajamo od 6. meseca starosti dalje. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine... Pazite na kosti v ribi, pozorno odstranite vse. Mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin - izbirajte manjše ribe z dna prehranske verige, velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic).
Žita in sorodna živila postopno uvajamo vsa žita (riž, pšenica, pira, ječmen, rž, ajda, proso ipd.) tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen ipd.), pričnemo uvajati pred 7. mesecem starosti. Sprva mu ponudimo žita, ki ne vsebujejo glutena - to sta riž in koruza.
Po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje. Uporabljajte sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, v kolikor je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabite jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline... Banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabite iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo. Dojenčku najprej ponudite jabolko in banano.
Sadje, zelenjava, žita-podrobnosti
Sadje je pomemben vir energije, vitaminov, vlaknin in rudnin, ki so koristni za pravilno prebavljanje. V dojenčkov jedilnik ga lahko pričnete uvajati že po dopolnjenem četrtem mesecu starosti, bolje pa bo, če po šestem. Najprej otroku ponudite žličko soka, ki ste ga stisnili iz sadja. Za začetek so najbolj primerna jabolka. Kasneje, ko ste prepričani, da je otrok nov okus dobro sprejel, pa mu lahko ponudite tudi sadno kašo.
Zelenjava je s kalorijami manj bogata kot sadje, vsebuje pa veliko rudnin, vitaminov, balastnih snovi in vode. Tudi zelenjavo pričnemo uvajati po šestem mesecu starosti in sicer v času kosila. Mlečni obrok tako postopoma zamenjamo z zelenjavnim. Primerna zelenjava za uvajanje je korenje, cvetača, koleraba. Najprej skuhate le nekaj koščkov, razredčite s prekuhano vodo in ponudite otroku.
Žita so pomemben vir ogljikovih hidratov, vitaminov, B-kompleksa in rastlinskih beljakovin. V dojenčkovo prehrano jih dodajamo zaradi energetske hranljivosti. Sprva mu ponudimo žita, ki ne vsebujejo glutena - to sta riž in koruza. Ponekod po svetu priporočajo uvajanje teh žit šele po enem letu starosti. Z uvajanjem pričnemo kasneje zaradi morebitne celiakije.
Meso, ribe in jajca
Meso ponudite dojenčku po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Najbolj primerno je belo meso (perutnina), domači zajec, teletina. Meso mora biti sveže, kupljeno pri mesarju. Z uvajanjem rib pričnite po enem letu starosti. Bodite pozorni na koščice! Trdo kuhan rumenjak lahko otroku ponudite že po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Začnite s polovico rumenjaka tedensko, čez čas pa z enim rumenjakom na teden. Uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak.
Živila, ki jih do prvega leta ne uvajamo
Pomembno! Pred dopolnjenim prvim letom starosti NE UVAJAMO naslednjih živil: soli, medu, sladkorja, kravjega mleka kot samostojnega obroka, morskih sadežev, gob ter surovih in toplotno neobdelanih živil živalskega izvora (surovo mleko, surovo meso, surova jajca). Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo. Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani otroka kot sadni sok.
Kravjega (kozjega ipd.) mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti. Kravjega mleka, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) v manjših količinah dodamo k sadno-žitni ali zelenjavno-škrobnato-mesni kaši. Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno.
Varnost, tekstura in alergeni
Pri uvajanju postopoma spreminjamo gostoto: začnemo s tekočim pirejem, nato nadaljujemo s gostejšim pirejem ali dobro zmečkano hrano. Če otroka začnemo prehitro hraniti s kašicami, to lahko povzroči utrujenost in prezgodnji zaključek faze odprtosti v njegovem življenju. Najprej vam mora biti jasno, da je sprejem »tuje« hrane pomemben korak k otrokovi samostojnosti.
Dojenčku več dni ponujajte isto hrano, da se privadi okusu in da lažje ugotovite, če pride do reakcije, katero živilo jo je povzročilo. Če dojenček ne prenese določenega živila, z njim prenehajte, ponudite mu nov okus, prejšnje živilo pa mu spet ponudite čez nekaj dni.
Oreščke (orehe, lešnike, arašide ipd.) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zamešane v sadno-žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev. Stročnice (grah, leča, fižol, čičeriko) uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje. Ne pretiravajmo s sojo in z izdelki iz soje.
Priprava jedi: nasveti in primeri receptov
Pri pripravi jedi izbiramo sveža, sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom. Pri kuhanju ne uporabljajte soli ali sladkorja. Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo, doda se jih v že pripravljeno jed. Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla. Odsvetuje se uporaba palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil in ocvirkov.
| Obrok | Primer sestavin | Opombe |
|---|---|---|
| Zelenjavna kašica | Korenček, krompir, koleraba, žlička olja | Uporabite manj vode, pretlačite gladko |
| Kuskus s cvetačo | Cvetača, polnozrnati kuskus, mleko, maslo | Skuhajte do mehkega, zmešajte |
| Koruzni zdrob z banano | Koruzen zdrob, adaptirano mleko, banana | Hladite preden ponudite |
Primer recepta - ZDRAVA prva zelenjava (za 4 porcije): Potrebujemo: 50 g korenja, 100 g krompirja, 30 g kolerabe, 2 žlici nesoljenih koruznih zrn, 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja. Korenček in kolerabo olupimo in narežemo na drobne kockice. V majhni kozici na srednji temperaturi segrejemo olivno olje. Dodamo narezan korenček in kolerabo ter ju med občasnim mešanjem počasi pražimo 5 minut. Krompir olupimo in narežemo na drobne kockice. Korenčku in kolerabi primešamo narezan krompir in koruzna zrna ter 4 žlice vode. Premešamo, zavremo, pokrijemo in počasi dušimo približno 15 minut. Vmes nekajkrat premešamo. Zelenjavo odstavimo in pretlačimo skozi gosto žičnato cedilo ali pa jo gladko razmešamo s paličnim mešalnikom.
Drugi hitri primeri: Cvetača s kuskusom (za 2 porciji): Potrebujemo: 20 g polnozrnati kuskus, 50 g cvetača, 5 žlic mleka (materinega ali nadomestka), mleti janež, 10 g masla. Koruzni zdrob z banano: Zavremo 200 ml adaptiranega mleka in vanj zakuhamo dve jedilni žlici koruznega zdroba. Mešamo in pustimo vreti 7-8 minut. Nato odstavimo in pustimo 10 minut, da se malo ohladi. Medtem z vilicami zmečkamo pol banane in vmešamo v kuhan zdrob. Špinača z mlekom in riževimi kosmiči: Skuhamo svežo z malo vode zavremo, dodamo 60 ml adaptiranega mleka in zgostimo z žlico ali dvema riževih kosmičev. Hitro in enostavno.
Če se začne vojna, naredi TO! 10 let ne boste lačni!
Praktične delavnice in usposabljanja
Vabljeni na cikel delavnic na temo Uvajanje goste hrane za dojenčke in malčke. Veliko aktualnih vprašanj boste izvedeli na sami delavnici: Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane? Na katera priporočila se zanašati? S katerimi živili pričeti prve obroke? S čim redčiti gosto hrano? Uporaba maščob v prehrani in katere? Kateri kruh ponuditi otroku? Le katera hrana ni primerna za otroke do enega leta? Kdaj že lahko začnemo otroku ponujati ne popolnoma spasirano hrano? Kdaj lahko otrok začne jesti sam? Koliko je realno pričakovati, da bo pojedel na začetku otrok? Koliko pri enem letu? Kaj če otrok noče odpreti ust, ga silimo s hrano? Priprava eno zanimive kašice v živo, s čim izobljšamo in seveda prepričamo otroka, da poje zdravo zelenjavno kašico?
Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov. S prvo hrano damo dojenčku osnovo za življenje. Če se mati tega zaveda, bo izbrala takšno hrano, ki bo za dojenčka dobro vplivala.